Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Nam je epidemija prinesla babyboom? Preverili smo številke

Nekateri so predvidevali, da nas utegne prav zaradi epidemije čakati pravi babyboom. A dejstva so takšna.

25.2.2021 ob 5:50 | Foto: Getty Images/Istockphoto

Slika avtorja - Aleksandar  Lukić Piše:

Aleksandar Lukić

aleksandar.lukic@delo.si

Nam je epidemija prinesla babyboom? Preverili smo številke

V začetku marca lani smo v Sloveniji zaznali prvi primer novega koronavirusa. Število primerov je hitro poskočilo, s smrtonosnim virusom smo se spopadli tudi z zapiranjem države. Gibanje se je omejilo na najnujnejše, večinoma so bili dovoljeni premiki do službe ali trgovine in nazaj med stene svojega doma. No, tudi rekreativno pohajkovanje je bilo dovoljeno, a brez mešanja ljudi iz različnih gospodinjstev. Prav zaradi te omejene nove normalnosti so nekateri ocenjevali, da bo v tem času več posteljnih radosti in da je babyboom (povečanje rodnosti) čisto logična posledica. Preverili smo, ali se je ta hipoteza do danes že potrdila (nosečnost vendarle traja devet mesecev, včasih tudi manj).

Če sodimo po objavah številih znanih obrazov na družabnih omrežjih v zadnjih tednih in mesecih, bodo štorklje v prihodnji mesecih imele kar nekaj dela. V veselem pričakovanju so evropska poslanka Irena Joveva, sodelujoči v Survivorju Luka Pašič in njegova Valerija Slapnik, sicer znana vplivnica in fitneserka, radijska voditeljica Jerica Zupan in njen Timotej Kokalj, nekdanja plavalka Sara Isaković in Igor Piškur ter številni drugi. A včasih nas občutek, da je vsega več (ali da gre vsem dobro), vara, saj se takšne stvari dogajajo našim bližnjim in tistim bolj odmevnim osebnostim. 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Sara Isakovic (@sara3ice)

V dveh porodnišnicah v minus

Za številko smo prosili porodnišnice po večjih slovenskih krajih, konkretne odgovore pa smo prejeli iz Splošnih bolnišnic (SB) Celje in Maribor, iz Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj ter iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna.

Iz SB Celje so javili, da so pri njih v 2019 opravili 1661 porodov, rodilo pa se je 1679 otrok (v 13 primerih so bili dvojčki). Leto kasneje so v celjski porodnišci zabeležili 1641 porodov, torej, 20 manj kot leto prej, v katerih je na svet privekalo 1654 deklic in fantkov. V primerjavi z letom prej to pomeni 25 otrok manj (ali 1,5 odsototka manj). Če številke primerjamo z letom prej, lahko sklenemo, da število rojstev ne potrjuje teze o koronskih novorojenčkih, so podatke interpretirali iz bolnišnice. Pa v 2021? Januarja se je v 142 porodih rodilo 143 dojenčkov. A iz celjske bolnišnice opozarjajo, da na podlagi tega podatka ni moč sklepati, kakšno bo stanje v letu 2021, saj število porodov iz meseca v mesec varira. No, mi smo kljub temu izračunali povprečje in ugotovili, da je v letu 2020 znašalo 138 novorojenčkov na mesec, številka iz januarja 2021 pa jo presega. Upamo le, da to ni tista ena lastovka, ki ne prinese pomladi.

Precej minusa je videti v SB Maribor. Število rojstev za zadnjih šest mesecev je razvidno v spodnjih alinejah:

  • januar 2021 : januar 2020: 164 : 173 (–5,2 odstotka),
  • december 2020 : december 2019: 149 : 170 (–12,4 odstotka),
  • november 2020 : november 2019: 113 : 155 (–27,1 odstotka),
  • oktober 2020 : oktober 2019: 137 : 167 (–18 odstotka),
  • september 2020 : september 2019: 155 : 154 (+0,01 odstotek) in
  • avgust 2020 : avgust 2019: 158 : 198 (–20,2 odstotka)

Če upoštevamo, da nosečnost načeloma traja devet mesecev (ali manj), sta najbolj merodajna meseca januar 2021 in december 2020, če je otrok še nekoliko bolj pohitel, pa upoštevamo še november (morebiti še oktober). Žal pod črto v zadnjih treh mesecih, če jih primerjamo z istimi meseci leta pred tem, rodnost ni bila večja. Še najbolj so se številkam iz prehodnega leta približali januarja 2021, ko je bilo rojenih 5,2 odstotka manj otrok. November je bil še bistveno slabši, saj se je rodilo kar 27 odstotkov manj otrok, kar je največji minus v opazovanem obdobju.

Odločitev za otroka ni samo čustvena, temveč tudi rezultat premisleka, pravi sociolog Gorazd Kovačič o babyboomu in negotovi situaciji

V Kranju januarja skoraj 23 odstotkov več porodov

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj pa je v letu 2020 zabeležila 1554 porodov ali 3,8 odsototka več kot v letu pred tem (1497). Lanska november in december sta bila po številu porodov manj uspešna glede na 2019, so bili pa zato uspešnejši drugi meseci (marca je bilo rojenih 168 otrok, kar je največ v letu 2020, avgusta, ki je drugi najuspešnejši mesec, pa 6 manj). Je bil pa zato odličen letošnji januar. Po podatkih, ki so jih delili z nami, so v prvem mesecu letošnjega leta opravili 125 porodov ali 23 več kot januarja 2020. To pomeni, da se je število porodov povečalo za kar 22,6 odstotka. V kranjski porodnišnici upada rojstev ne pričakujejo niti v prihodnje, je pripisala pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege BGP Kranj Špela Požun.

Kar 4,6 odstotka več rojstev otrok so v 2020, glede na 2019, zabeležili v porodnišnici v Postojni. Na svet so lani pomagali 1602 dečkom in deklicam, leto prej 1531. Pravzaprav številke kažejo, da so zadnji trije meseci preteklega leta nad letnim povprečjem prirasta: oktobra se je rodilo 6,8 odstotka več otrok, novembra pet, decembra pa 7,6 odstotka (vse v primerjavi z 2019).        

Iz UKC Ljubljana, kamor spada tudi največja porodnišnica v državi, nam Jure Brankovič, ki je zadolžen za odnose z mediji, številk o rojstvih ni zaupal, nas pa je usmeril, da podatke na nacionalnem nivoju pridobimo na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) ali Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

Sociolog Gorazd Kovačič: Statistično bi moral slediti manjši upad letos in morda tudi naslednje leto

Pojasnila, ali je v takšnih razmerah babyboom sploh pričakovati, smo iskali pri sociologu Gorazdu Kovačiču s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Po njegovem mnenju je v takšnih časih prej pričakovati upad rojstev, »kajti ljudje večinoma nadzorujejo in načrtujejo svojo rodnost in odločitev za otroka ni samo čustvena, temveč tudi rezultat premisleka«. V negotovih razmerah, v katerih so izginila ali so ogrožena številna storitvena delovna mesta in so propadla številna mala podjetja in podjetniki ali pa jih nad gladino drži samo državna pomoč, se številni težje odločijo za otroka in tako odločitev preložijo: »Iz tega bi statistično moral slediti manjši upad letos in morda tudi naslednje leto, nato pa enako veliko kratkotrajno povečanje števila rojstev.«

Opozarja pa še na en dejavnik, ki vpliva na težje predvidevanje – migracije: »Prebivalstvo Slovenije ni stacionarno. Slovenija v zadnjih 16 letih beleži obsežno priseljevanje, zlasti z območij nekdanje Jugoslavije, od leta 2012 pa tudi obsežno izseljevanje državljanov na zahod. Gospodarske krize in konjunkture povzročajo velika medletna nihanja v obsegu migracij. Število rojstev je povezano tudi z migracijskimi nihanji v preteklih letih, kajti najbolj migrirajo ljudje v letih, ko si običajno ustvarijo družino. Kadar je skozi več let veliko priseljevanja in malo izseljevanja, lahko to konkretno vpliva na dvig števila rojstev, in seveda obratno.« Ravno iz tega razloga je kratkoročno napovedovanje v tako turbolentnih časih, kot je sedanja koronakriza, še toliko bolj nezanesljivo, izpostavlja. Dodaja, da »SURS recimo še nima objavljenih podatkov o meddržavnih selitvah v letu 2020 in tako ne vemo, ali je kriza morda sprožila obsežno vračanje tujih delavcev in morda tudi naših zdomcev, še manj pa, koliko se jih je vrnilo domov samo začasno in koliko za stalno«.

Kakšne so številke na ravni države

Statistični urad je do danes objavil začasne podatke po mesecih za leto 2020, za prvi mesec leta 2021 pa še ne. Na voljo bodo, nam je zaupala Darja Mlakar, 5. marca letos.

Na ravni države se je v letu 2020 rodilo pet odstotkov otrok manj kot v letu prej, najbolj pa odstopata februar in november. Prvi, ker se je takrat rodil le en otrok manj kot v letu pred tem (1324 proti 1325), drugi pa, ker se je takrat rodilo 11,37 odstotka manj otrok, ko primerjamo z letom pred tem. Iz začasnih podatkov za leto 2020 pa v oči bode še podatek, da se na ravni države v niti enem mesecu leta 2020 ni rodilo več otrok kot v letu pred tem.

Rojstva na ravni države

Največ otrok se je lani rodilo avgusta, to je tudi hkrati edini mesec, ko je bilo rojenih več kot 1700 otrok (1717). V letu 2019 sta bila takšna meseca dva in sicer julij, ko jih je bilo 1788, in avgust, ko smo v statistiko vpisali 1731 dojenčkov. Če upoštevamo, da se je epidemija začela marca, so se prvi koronaotroci rodili devet mesecev kasneje, to je decembra. Če so dojenčki pohiteli na svet, recimo, da upoštevamo obdobje od oktobra do decembra, so vsi trije meseci slabši celo od letnega povprečja, še najbolj pa oktober, v katerem je bilo celo 11 odstotkov manj živorojenih otrok.  

V Sloveniji ponekod, denimo v porodnišnicah v Kranju in Postojni, resda beležimo več rojenih otrok. A takšnih porodnišnic je očitno v Sloveniji še vedno premalo, da bi tehtnico prevesile v plus. Vsekakor bomo številke spremljali tudi v bodoče in se kmalu javimo z novimi. Upamo, da s pozitivnimi.

Preberite še: Mamina zgodba o posvojitvi: Najin Fantek je tako neverjetno dišal. Stisnila sem ga k sebi … (izpoved Slovenke, ki podira tabuje)

Morda vas zanima tudi: Presenetljiva dejstva o pozimi rojenih otrocih


oddajte komentar

preberite tudi

Kaj vse je o seksualnih fantazijah Evropejcev razkrila velika raziskava

Končno kontracepcijske tabletke za moške? Znanstveniki imajo dobro novico

To so tri najprivlačnejše lastnosti moških in žensk (lepote ni med njimi)

ne spreglejte