Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Koronavirus: Kako obvladovati strah in paniko (odgovarja psihoterapevtka)

Kako se spopadati s strahom in paniko ob situaciji, na katero nimamo vpliva?

27.2.2020 ob 9:30 | Foto: GettyImages

Slika avtorja - Daša Mavrič Piše:

Daša Mavrič

dasa.mavric@delo.si

Koronavirus: Kako obvladovati strah in paniko (odgovarja psihoterapevtka)

Koronavirus je zajel velik del sveta in prej ali slej bo prisoten tudi v Sloveniji. Številne je zajela panika. Kljub temu, da strokovnjaki poudarjajo, da gre za virus, katerega simptomi so blažji kot pri gripi, ozdravljivost pa je 80 odstotna, pa ljudi skrbi. Razkužila so v trgovinah in lekarnah zelo iskana, zaščitnih mask pa že nekaj časa ni več. Slovenci, kljub temu da strokovnjaki mirijo situacijo, celo kopičijo zaloge hrane.

A ne glede na to, ali je strah upravičen ali ne, pa je dejstvo, da strah ni dober za nobenega posameznika. Zato smo psihoanalitično psihoterapevtko Ano Mrovlje vprašali, kako obvladovati strah.

Kako si lahko posameznik pomaga, ko občuti strah pred virusom, torej dejstvom, ki ga ne more sam obvladovati?

Vsesplošen strah ustvarja vsesplošno tesnobo, ki še posebej prizadene že tako anksiozne posameznike in osebe z depresijo. Seveda je ozaveščenost glede situacije s preventivnim in kurativnim ravnanjem nekaj drugega, kot pa preverjanje novic vsakih trideset minut. Problematično je, ker se posamezniki v tej situaciji srečujejo z nečim, kar moderna družba na vsak način želi izključiti in to je občutek nemoči. Nemoč, da bi vplivali in nadzorovali položaj hromi vsakodnevno življenje in krepi panično ravnanje, ki je tudi samo stresni faktor. Tukaj pridemo do zanke, saj je stres s psihonevroimunološke perspektive faktor, ki slabi imunski sistem.

 

Dobro je, da tudi v tem času ne pozabimo poskrbeti za svoje dnevne fizične in psihološke potrebe. V Evropi nas postaja bolj in bolj strah in to si moramo priznati ter razumeti domet tega, kar lahko kontroliramo in česar ne moremo. V trenutni situaciji je dobro ostati povezan z bližnjimi ter tudi govoriti o svojih strahovih, če je to potrebno. Pomembno je, da posameznik ne ostaja z njimi sam. V tem smislu je tudi dobro slediti preventivi oziroma tistemu, nad čimer lahko imamo kontrolo. Tako bomo tudi morebitne strahove lažje obvladovali.

Panika v družbi verjetno še povečuje strah pri posamezniku (nekakšen učinek snežne kepe). Kako se odzvati v tem primeru? Se moramo, na primer distancirati od vseh ali si večkrat ponavljati lastna prepričanja?

Poplava novic stopnjuje tesnobo, seveda se tukaj pojavlja vprašanje, kaj pomeni biti ozaveščen in kaj je le mučno, skoraj obsesivno preverjanje novic. Zanimivo je, kako lahko v sedanji situaciji vidimo precej različne odzive ljudi, nekaterih sploh ni strah in govorijo o preveliki paniki, medtem ko drugi kopičijo večje zaloge osnovnih živil. Menim, da takšno ravnanje kaže tudi na to, kako drugače se ljudje odzivamo in reagiramo v stresnih situacijah.

Kaj pomeni biti ozaveščen in kaj je le mučno, skoraj obsesivno preverjanje novic.

Tudi v povezavi s korona virusom nas pomiri neko vmesno, realno stanje, ki ne podpira panike in hkrati ne zanika situacije. Takšno ravnovesje pa ne obstoji na zanikanju in tudi ne na katastrofiziranju stanja. Tisto, v kar smo prepričani, nam ni treba ponavljati, saj je to neprestano z nami. Dobro je, da smo obkroženi z ljudmi, ki so nam blizu, da sprejmemo, da nekaterih stvari ne moremo neposredno kontrolirati in se posvetimo tistim, katere lahko. Morda tudi omejimo gledanje novic, v kolikor te povzročajo tesnobo in naredimo mejnik med ozaveščenostjo in neprestanim preverjanjem stanja.

--> O pandemiji strahu danes piše tudi Delov novinar Karel Lipnik, njegovo mnenje si lahko preberete tukaj.

Kako pa ohraniti pozitivno razpoloženje v karanteni, če slučajno pride do tega, da mora človek v osamitev? 14 dni na samem zagotovo ni lahko, kaj nam bi v takšnem primeru pomagalo?

Izolacija je neprijetna situacija, vendar morda sama osamitev ni tako težka za posameznika, kakor je občutek, da je dobil virus, zaradi katerega mora biti izoliran. Seveda je lažje biti v karanteni, če je tvoje zdravstveno stanje relativno stabilno. Sliši se preprosto, vendar kot sem omenila, menim da najbolj pomaga občutek, da ostajamo povezani in da se imamo na koga obrniti.

V primeru karantene je dobro, da še vedno ostajamo vsaj digitalno povezani preko telefona ali računalnika, če ne v živo. Poleg tega naredimo vse za čim boljše okrevanje v primeru okužbe. Če gre za preventivno karanteno, ki pravzaprav pomeni domače okolje, pa jo lahko vsakdo izkoristi za tisto, česar drugače nima časa narediti in s tem mislim predvsem na aktivnosti, ki so prijetne, kot branje knjig, ogled kakšnega filma in podobno.

Nekaj kar pomirja in blaži strah in tesnobo je tisto, kar je najbolj priporočljivo. Še posebej v kriznih situacijah moramo poskrbeti za sebe in seveda tudi za druge.

Sogovornica Ana Mrovlje je psihoanalitična psihoterapevtka in sodelavka Centra za osebnostni razvoj in prihoterapijo Corp

Preberite še: Petra Škabar odkrito z Ulo: Vsak od nas ima potencial za obisk terapevta

Morda vas zanima tudi: Domače razkužilo za roke iz 5 sestavin in pa Top 7 receptov s suhim kvasom


oddajte komentar

preberite tudi

Preden se vrnete k bivšemu, obvezno odgovorite na teh pet vprašanj

To je razlog, da si po rekreaciji želite seksa

Osem najboljših položajev za hitri seks

ne spreglejte