Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Tako so izbrali pesem, s katero nas bo Ana Soklič zastopala na Evroviziji

Lanska zmagovalka Eme s skladbo Voda ni mogla nastopiti na Evroviziji. Letos bo imela novo priložnost, a tudi novo pesem.

25.2.2021 ob 5:45 | Foto: osebni arhiv, Bojan Simončič, Hugo Šekoranja

Slika avtorja - Špela  Robnik Piše:

Špela Robnik

spela.robnik@delo.si

Tako so izbrali pesem, s katero nas bo Ana Soklič zastopala na Evroviziji

Ko je pred letom dni zmagala na slovenskem izboru za pesem Evrovizije, si Ana Soklič še ni predstavljala, kakšno leto jo čaka, temveč že sanjarila o velikem evrovizijskem odru. A vsem znani splet okoliščin z epidemijo je 36-letno pevko iz Lesc pripeljal nazaj na Emo. Ta konec tedna bo poslušalcem predstavila skladbo, ki ji jo je žirija izbrala za nastop v Rotterdamu. V pogovoru je razkrila, kako so potekale priprave in izbor pesmi, pa tudi, kdo je Ana, ki jo je širša slovenska javnost spoznala šele lani s pesmijo Voda, četudi je na glasbenih odrih že kar nekaj let.

Ko ste bili lani izbrani za predstavnico na Evroviziji, si najbrž niste predstavljali, da boste na to čakali celo leto.

Res je. Tega takrat ni vedel nihče. Vsi smo upali, da se bo stanje umirilo in da bo nekje do lanskega maja vse že 'normalno', morda le kakšne manjše omejitve. Ne samo Evropa, ves svet se je ustavil.

Letošnji izbor pa bo zato tudi nekaj posebnega, kajne? Kaj lahko poveste o izbrani skladbi?

Če zmagaš s svojo avtorsko skladbo, ti je mnogo lažje.

Seveda, zelo poseben. Takšne situacije nisem niti v sanjah predvidela. V trenutku, ko me je RTV Slovenija ponovno predlagala, sem istočasno začutila veselje, obenem pa veliko odgovornost. Pravila, kako do nove skladbe, takrat še niso bila dorečena, zato mi je bilo toliko težje. Sem in tja se mi je porajal tudi dvom, namreč, ni isto, ali te izbere strokovna žirija in publika, kakor je bilo v primeru skladbe Voda. Če zmagaš s svojo avtorsko skladbo, ti je mnogo lažje. Dejansko sem se kar razbremenila, ko je bil objavljen razpis za novo pesem, ki naj bi jo jaz izvedla. Odziv me je presenetil, saj takega števila predlaganih skladb nisem pričakovala. O izbrani skladbi pa boste več izvedeli na Emi, to soboto.

Lani se je predstavila s skladbo Voda. Foto: osebni arhiv

Je bil nenavaden občutek spremljati, kaj bodo drugi izbirali za vas? Koliko ste bili vpleteni v sam izbor pesmi?

Pri samem odzivu na razpis sem bila seveda vedoželjna in polna pričakovanj. Ni enostavno poslušati toliko skladb naenkrat. Temeljito sem poslušala vse pesmi in si naredila zapiske o skladbah, ki so mi 'na prvo uho' vzbudile pozornost. Bila sem v prvi komisiji, kjer smo skupaj izluščili nekaj potencialnih skladb. Kasneje pri izboru nisem več sodelovala, čeprav so na televiziji upoštevali moje predloge, katere avtorje bi še povabili k sodelovanju. Sem pa vsem, ki so bili v komisiji, posredovala svoja razmišljanja. Skladba, ki so jo izbrali, je resnično to, kar sem si želela.

Skladba, ki so jo izbrali, je resnično to, kar sem si želela.

Bi sami izbrali enako? Se boste lahko enako poistovetili s to pesmijo, kot bi bila vaša?

Podrobnosti naj ostanejo skrivnost. Naj povem zaenkrat samo to, da za skladbo stojimo vsi, ki smo v tem procesu nastajanja delali z vsem srcem.

Vam je žal, da na evrovizijski oder ne boste stopili z Vodo, ki je vendarle vaša avtorska skladba, imela za vas poseben pomen in bila tudi posvečena posebni osebi.

Ja, mi je žal. Če bi bilo lani normalno leto, bi bilo vse že za menoj. To leto ni bilo običajno, saj je je v danih okoliščinah mnogo težje delati in sodelovati z vsemi, ki so del tega procesa. Komunicirali smo večinoma preko spleta, kar ima seveda tudi prednosti, a vseeno zame velja, da se veliko lažje pogovarjam s sodelavci v živo. Komunikacija je med vpletenimi zelo pomembna.

Začelo se je z recitacijo. Foto: osebni arhiv

Velikokrat ste omenili babico kot eno najpomembnejših v vaši glasbeni karieri. Kako se je ta sploh začela?

Če dobro pomislim, se je vse skupaj začelo z recitacijo! Slovenščino sem v šoli naravnost oboževala, književnost še posebej, vedno sem si pred tablo vzela čas za interpretacijo.

Če dobro pomislim, se je vse skupaj začelo z recitacijo!

Z staro mamo po očetovi strani sva peli dvoglasno slovenske ljudske pesmi, Tam v dolu, sama zase, ob potoku roža raste. Ona je bila v družini tista, ki me je najbolj bodrila in vzpodbujala k svojemu izrazu in petju.

Mnogi slovenski poslušalci so vas bolje spoznali šele ob Emi, pa vendar imate že kar nekaj kilometrine. Na kaj ste v svoji karieri najbolj ponosni (poleg Eme)?

V vseh teh letih sem zadržala svojo vizijo in verjela, da je potrebno imeti neke standarde, ko stopiš pred občinstvo. Bila so tudi razočaranja, a vseeno sem svojo pot nadaljevala, nisem pristaš novih in novih trendov, zato je v mnogih primerih težje. A na dolgi rok, se to obrestuje. Tudi z izobraževanjem na področju petja še nisem prenehala. Ta proces je pri meni konstanten, biti boljši in nadgrajevati svoje znanje je zame zelo pomembno.

Toda tudi na Eminih odrih že lani niste bili novinka. Kako se je skozi leta spreminjalo dojemanje teh tekmovanj, ste na njih že postali rutinerka, četudi pravite, da imate še vedno veliko tremo?

Sama sem se prijavila na Emo predvsem zato, ker je bila to priložnost predstaviti svojo glasbo. Zmaga me je lansko leto zelo presenetila, resnično je nisem pričakovala.

Trema je nekaj normalnega, če svoje delo jemlješ resno in odgovorno. 

Trema pa je nekaj normalnega, če svoje delo jemlješ resno in odgovorno. Seveda ne taka, ki te paralizira na odru, pač pa taka, ki predstavlja odgovornost do publike. Vsi, ki so bili že kdaj na mojem koncertu, to verjamem, da so občutili.

Mnoge je presenetilo, ko ste ob vaši zmagi na glas omenili vero. Je vas presenetil odziv javnosti? Imate občutek, da družba poudarjanje religije dojema kot nekaj slabega?

To ni moj problem. Naj se nad tem raje zamislijo tisti, ki v tem izražanju vidijo problem. Živimo v demokratični družbi, kjer ima vsakdo pravico in tudi dolžnost, da živi v skladu s svojo vestjo, svojimi vrednotami, če le ne posežejo v pravice drugih. V večini EU teh težav nimajo, niti v ZDA, Južni Ameriki itd. Verjetno nas tukaj še čaka nekaj dela.

Vajena je nastopov, a treme se ne znebi. Foto: Bojan Simončič

Niste tipična slovenska estradnica, ki bi jo lahko spremljali na vsakem koraku na socialnih omrežjih. Kako gledate na vse to, kar s seboj prinaša medijska prepoznavnost? Kako se znajdete v tej vlogi – v »slavi«?

Nisem več najstnica, ki so v tem času mnogo bolj dojemljive za to vlogo. Sama se teh socialnih omrežij poslužujem, saj je to del moje dejavnosti. To je današnja realnost, ta omrežja postajajo vse pomembnejša, kar pa me pravzaprev ne veseli ravno preveč. Druženja med vrstniki je žal vse manj, moje odraščanje je bilo rahlo drugačno. Pod mostom, v družbi kratkohlačih fantov in deklet, ki so še brez telefonov zrli v zvezde in prihodnost. 

Moje odraščanje je bilo rahlo drugačno. Pod mostom, v družbi kratkohlačih fantov in deklet, ki so še brez telefonov zrli v zvezde in prihodnost. 

Lani ste že sestavili ves scenarij za Rotterdam, v kolikšni meri se je ta načrt do letos spremenil? Ste lani proti Evroviziji zrli z drugačnimi očmi kot danes?

Letos je pesem drugačna, ekipa je sicer podobna, a so tudi razmere še vedno nepredvidljive. Pripravljenih je več scenarijev, a zame se kaj dosti ne spremeni. Pripravljamo odrski nastop, pripravljamo koreografijo, styling in tako naprej.

Bo morda nervoza zaradi dolgega čakanja kaj večja?

Ne pozabimo, smo majhna država, ki se še vedno bori za prepoznavnost.

Ne, ne bo. Pričakovanja seveda so, a vse v mejah realnosti. Delamo in se trudimo, upam reči, da se bo to tudi videlo in slišalo, a karkoli napovedovati, kaj bo to pomenilo v kontekstu Pesmi Evrovizije, to se ne da predvideti. Ne pozabimo, smo majhna država, ki se še vedno bori za prepoznavnost, a vsak dober nastop, tako glasbenikov, igralcev, športnikov je kamenček v mozaiku prepoznavnosti naše dežele. Pesem Evrovizije je izjemno gledana oddaja, v svetovnem merilu je njena gledanost takoj za olimpijskimi igrami in prvenstvi v nogometu.

Ana že nestrpno pričakuje nastop v Rotterdamu. Foto: Hugo Šekoranja

Koliko priprave na Emo na rob potisnejo ostale obveznosti? Kaj vam poleg priprav na Emo in Evrovizijo še zapolnjuje dneve?

Na vsakem koraku sta prisotni naši dve mačji lepotici, Ruby in Eliška. Poleti sem rada na skromnem cvetličnem vrtu, ki vsako leto bolj raste, obožujem peko in vse kar je v povezavi z aranžiranjem in dekoracijo, čez teden pa grem tudi zelo rada v naravo, zgolj na sprehod, vsakič se najde toliko čarobnosti in lepote, drobne stvari, te mi največ štejejo.

Povejte nam še kaj o Ani Soklič, ko je stran od odrov in glasbe.

Hm, ta Ana je takšna, da bi rajši osebo, ki je na drugi strani komunikacije v tem primeru povprašala, kaj o njej, kaj počne, kako se počuti. (smeh)

Preberite še: Za temi slastnimi tortami stoji pevka, ki nas je zastopala na Evroviziji

Morda vas zanima tudi: Kaj nam ignoranca do serije Lahko te uničim pove o Hollywoodu


oddajte komentar

preberite tudi

Kaj vse je o seksualnih fantazijah Evropejcev razkrila velika raziskava

Končno kontracepcijske tabletke za moške? Znanstveniki imajo dobro novico

To so tri najprivlačnejše lastnosti moških in žensk (lepote ni med njimi)

ne spreglejte