Z izkušeno tekačico o tem, zakaj je dobro, da vadbo skrbno načrtujemo

Jasmina Kozina Praprotnik, tekačica in pisateljica, pravi, da je uspeh dobra telesna pripravljenost.

30.9.2023 ob 7:00 | Foto: Osebni arhiv

Slika avtorja - Klavdija Miko Piše:

Klavdija Miko

klavdija.miko@delo.si

Z izkušeno tekačico o tem, zakaj je dobro, da vadbo skrbno načrtujemo

Antropologinja in kulturologinja je navdušena tekačica. S soprogom Urbanom Praprotnikom vodita tekaške vadbe in dogodke v društvu Urbani tekači. Skupaj, kot se je pred časom lepo izrazila, tečeta v isto smer. In ob njiju štirje otroci. Jasmina Kozina Praprotnik poudarja pomen zdravega načina življenja, katerega glavno vodilo je gibanje, najbolje zunaj, v naravi, kjer se povežemo s svojim telesom in okolico.

Za to, da je posameznik aktiven in dobro telesno pripravljen, je treba danes kar premišljeno načrtovati telesno vadbo in si zanjo seveda vzeti čas. Kaj menite o tem?

Vadbo sicer lahko prepuščamo trenutnemu navdihu, a je tak načrt, torej pomanjkanje načrta, precej tvegan. Če nam­reč vadbo načrtujemo, povečamo verjetnost, da bomo z njo vztrajali. Rednost pa je ključ do uspeha in naš uspeh je dobra telesna pripravljenost, ki nas podpira, da smo kos tudi mnogim drugim življenjskim izzivom. Seveda, vadba zahteva čas.

A če si ne vzamemo časa zase, tvegamo, da nam ga lahko prehitro zmanjka. Saj poznate tisto, če nimaš deset minut na dan, da bi meditiral, potem moraš meditirati eno uro na dan. Tako je tudi z vadbo, morda so tri ure vadbe tedensko danes razlog, da čez nekaj let ne bomo potrebovali več ur terapije na dan. Zato načrtujmo, kje in kdaj in kako se bomo čez teden razgibali. Sami ali v družbi, v telovadnici, bazenu ali na prostem, poiščimo tisto, kar je nam najbolj pisano na kožo. In vztrajajmo. Vzemimo si čas zase, samo mi sami lahko to naredimo zase in vredno je.

Dandanes smo pogosto telesno in duševno napeti. Vemo pa, da lahko zbolimo, če smo dlje pod stresom. Kateri so še dobri razlogi, da smo vsak dan aktivni, po možnosti na svežem zraku?

Aktivnost na svežem zraku je čudežna tabletka, zdravnik, ki seveda najbolj pomaga preventivno. Dobrih razlogov za aktivnost na svežem zraku je ogromno, če pogledamo telesne posledice, je to pomembno izboljšan in trdnejši imunski sistem. Če pogledamo bolj nadrobno, pa so dober razlog koristi za naše kosti, ki bodo trdnejše, naš limfni sistem bo bolje deloval, naše mišice bodo prekrvljene, nas srčno-žilni sistem bo bolje deloval, naša pljuča se bodo sposobna napolniti in učinkovito prenesti kisik v celice, naša prebava bo bolje delovala, naši možgani se bodo pomladili, tako kot se bodo v resnici osvežili vsi deli našega telesa.

Poleg tega so še druge, posredne posledice: stik z naravo nas bo notranje pomiril, uravnovesil. Misli bodo manj begale, saj bomo lažje čuječi, se pravi tukaj in zdaj. Vadili bomo veščino hvaležnosti do vsega, kar obstaja okoli nas. Začutili lastno vpetost, soodvisnost in povezanost z vso to naravo, podarili pa si bomo tudi ponos, da smo šli ven in si vse to privoščili, ker si zaslužimo. Če dodamo še družabni vidik, da gremo torej na svež zrak v družbi, pa je to odlična priložnost za prijetna druženja in povezovanja. Biti morda celo del skupine in se tako upreti eni od pomembnih stvari, ki nam na žalost tudi kratijo zdravje, to je osamljenost.

 

Omenila pa bi tudi zanimivo svežo raziskavo, v kateri so opazovali ljudi z depresijo in poskušali ugotovili, kaj je tisto, kar najbolj pripomore, da bo bolnik izkoristil gibanje kot zdravilo. Zanimivo, to ni bila stopnja depresivnosti, kar bi vsi pričakovali. Na to, ali gre človek, ki je zapadel v depresijo, ven, da se razgiba in si na tak naraven način pomaga izboljšati počutje, najbolj vplivajo njegove pretekle izkušnje z gibanjem. Če ima veliko dobrih izkušenj, bo kljub močnejši depresiji lažje izkoristil dobre učinke gibanja. Zelo pametno si je torej nabirati dobre občutke, ki nam jih prinaša telesna aktivnost, saj nas dodatno opolnomočijo in nam lahko pridejo v prihodnje zelo prav.

Moč srčne mišice je pri neaktivnem človeku manjša kot pri tistem, ki je redno telesno dejaven, kajne? Ali je to, s kakšnimi obremenitvami začeti, odvisno od posamez­nika, ali je hoja vendar primerna za vsakogar, ne glede na njegovo telesno pripravljenost?

Seveda, tako kot kosti, ki so močne toliko, kot jih uporabljamo, je tudi naše srce močno toliko, kot mu damo priložnosti, da se izkaže. Se pa ljudje razlikujemo predvsem v tem, kakšno je naše trenutno stanje. Hoja je osnova, in če ni zdrav­stvenih zadržkov, potem je to kot osebna nega. Nekaj, česar nikakor ni pametno zanemarjati. Kako hitro bo hodil, kako dolgo in v kako strm klanec, naj vsak prilagodi svojim trenutnim zmožnostim.

Pri tem pa si ne želimo zelo hitrega napredka, naj bo dovolj postopen! Ne bodimo pa niti prehitro zadovoljni – želimo delovati trajnostno, iz meseca v mesec lahko napredujemo v tem, da se dobro zadihamo in preznojimo. Oboje vedno z nasmehom na obrazu.

Na obremenitve, ki nam jih nalaga sodobni čas, se odzivamo različno, mnogokrat tudi z izborom hrane – najraje s tolažečimi ogljikovimi hidrati in maščobo – in pravzaprav kar bežimo v nezdrave razvade. Vi ste zaposlena ženska, žena, mama štirih otrok, kaj bi ženskam v skrbi za njihovo zdravje položili na srce?

Ravno zato je treba ven, v naravo, še najbolje v hrib, kjer se povežemo s svojim telesom in okolico. Pogled na debela debla dreves, na visoke krošnje, na nebo nad nami, pa zvoki ptic, občutenje naprezanja mišic in naše globoko dihanje nas bodo umirili in sprostili. Ko hodimo po zahtevnejšem terenu, se med drugim zmanjša aktivnost čelnega režnja v možganih. Zaradi tega nas manj skrbi, manj razmišljamo o prihodnosti in preteklosti in smo toliko bolj tukaj in zdaj. To nam lahko pomaga, da na življenjske izzive pogledamo z večje razdalje, z novega, svežega zornega kota. Ob tem pa krepimo tudi bolj ljubeč odnos s samim seboj. Tak, v katerem se ne obtožujemo, ampak bolj ozaveščeno in preudarno gradimo svojo prihodnost.

Reden stik z naravo nas poleg tega, da nas oddalji od pekarn in hladilnika, naredi tudi manj impulzivne, ampak bolj premišljene jedce. Z ogljikovimi hidrati in maščobami ni nič narobe, če so polnovredni in maščobe zdrave. Tako zelo koristno je usvojiti ravnovesje med lakoto in sitostjo, se prehransko umiriti. Tudi zato je dobro, da jemo osnovna živila in čim manj visokoprocesiranih izdelkov, ki so narejeni prav s tem namenom, da se jih zelo težko nasitimo. Ljudje, ki posegajo po pretež­no takšnih živilih, pojedo na primer vsak dan za povprečno 500 kcal več kot tisti, ki uživajo bolj naravno hrano. Ugriznimo torej raje v jabolka, hruške, korenje, rdečo peso, jejmo surovo kislo zelje in repo, oreščke. Varujmo in negujmo svoje eno in edino in silno dragoceno srce.

Preberite še: Ne morete shujšati? Trije hormoni, ki jih je dobro preveriti

Morda vas zanima tudi: Nasveti priznanih slovenskih gobarjev: To je nevarna napaka, ki jo počne večina ljudi


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)