Vse posledice premika ure na zimski čas (in kako jih ublažiti)

Nenadoma krajši dnevi niso najbolj prijazni od zdravja in počutja.

21.10.2023 ob 6:20 | Foto: Gettyimages | Avtor: M. FL.

Vse posledice premika ure na zimski čas (in kako jih ublažiti)

Zadnji konec tedna v oktobru prehajamo na zimski čas. Kar pomeni, da bomo kazalce premaknili za eno uro nazaj. Res je, da bomo v noči s sobote, 28. na nedeljo 29. oktobra spali eno uro dlje, a dolgoročne posledice premikanja ure niso najbolj spodbudne.

Prestavljanje kazalcev slabo vpliva na našo notranjo uro

Prestavljanje ure nazaj vpliva na notranji, cirkadialni ritem našega telesa, natančneje na fizične in miselne procese v njem.

V organizmu se določeni procesi odvijajo po delu dneva prilagojenjem ritmu. Telo tako prepoznava, kdaj je čas za spanje, prebujanje, hrano … Vsi ti procesi so v največji meri povezani z dnevno svetlobo: "Naravna dnevna svetloba oziroma odsotnost te zvečer pomaga ohranjati zdrav ritem spanja, temu se prilagajajo vsi drugi procesi v organizmu, od presnove do prebave, delovanja srca in podobno," je povedala specialistka medicine spanja Aneesa Das in dodala:

"Kadar se ta rutina na silo nenadoma spremeni, pa čeprav le za eno uro, je vpliv na notranji ritem telesa opazen in se odraža kot potovanje skozi različne časovne pasove oziroma tako imenovani jet lag.

Nekateri pri tem res ne opazijo nobenih posledic, podatki ene od raziskav pa vendarle nakazujejo, da se pri določenih skupinah okrepijo simptomi zdravstvenih težav in da se poviša tudi tveganje za srčno kap."

Raziskava v časopisu Sleep, ki je zdravstvene delavce spremljala osem let, je ob menjavi časov odkrila porast človeških napak, povezanih z varnostjo. To je bilo sicer opaznejše pri prehodu na poletni čas, napake so tedaj porasle za 18 odstotkov, pri prehodu na zimski čas je porast človeških napak znašal pet odstotkov.

Prav tako se je ob prehodu na poletni čas povečalo število primerov na urgencah, kar ni bilo opazno pri prestopu na zimski čas. Strokovnjaki so zaključili, da ima prehod na poletni čas večji negativen učinek na spanje, zbranost in koncentracijo, kar viša možnost za takšne in drugačne nesreče.

Povzroči lahko sezonsko depresijo

Nagle spremembe v spanju in izpostavljenosti svetlobi lahko povišajo tveganje za sezonsko depresijo, je povedal zdravnik Matthew Morgan: "Gre za vrsto depresije, ki je pogosta v jesenih in zimskih dneh.

Dnevne svetlobe je tedaj manj, kar nedvomno vpliva na slabše razpoloženje, manj energije, slabšo koncentracijo, povečano željo po nezdravi hrani. Tako imenovana zimska otožnost je dejstvo in dejstvo je, da jo lahko sproži tudi premik kazalcev, ko se dan nenadoma skrajša za celo uro."

Danski raziskovalci so objavili podatke, ki nakazujejo, da se pogostost te motnje ob premiku ure poveča za 11 odstotkov.

Obstaja pa kar nekaj načinov, a katerimi lahko posledice premikanja ure vendarle nekoliko ublažimo.

Nenadoma krajši dan poviša tveganje za sezonsko depresijo.

Vse se začne z osnovno higieno spanja

Ne glede na del leta in ne glede na prehajanje na poletni oziroma zimski čas, ohranjajte zdravo spalno rutino. Z njo bo manjša verjetnost za negativne učinke na spalni ritem.

Odhajanje v posteljo in vstajanje vsak dan ob isti uri, izogibanje kofeinu v pozno popoldanskem času in omejevanje močne umetne svetlobe zvečer lahko pomagajo do dobre spalne rutine.

"Tako kot tudi sproščujoče aktivnosti pred spanjem, kot so branje in kratki prehodi," svetuje Morgan.

Ne odlašajte s premikanjem ur

"Da bi se sprememba ure odvila kar najbolj spontano in naravno, vse ure na nov čas naravnajte že zvečer, tako se s prehodom zjutraj ne boste obremenjevali v tolikšni meri, kot bi se, če bi ure premikali šele zjutraj," svetuje družinska zdravnica Whitney Hardy in dodaja:

"Morda vas bo v prvih dneh po premiku ure res zaobjela želja, da bi spali dlje, zlasti ob koncu tedna, vendar se uprite skušnjavi in se držite svojega osnovnega reda."

Izkoristite dnevno svetlobo

Res je, dan bo nenadoma postal krajši in vse manj bo možnosti, da bi okusili dnevno svetlobo. Vendar naj to ne bo izgovor, da bi pozabili na bivanje na svežem zraku.

Vsaj pol ure dnevno pojdite v naravo. Naravna svetloba igra ključno vlogo pri regulaciji razpoloženja, ciklusa spanja in budnosti ter pozitivno vpliva na notranji ritem telesa.

Ena od raziskav je odkrila, da več izpostavljenosti dnevni svetlobi pozitivno vpliva na kvaliteto spanca, niža tveganje za depresijo, osebe, ki so ji izpostavljene v večji meri, zvečer tudi lažje zaspijo.

Bivanje v naravi omili posledice prehoda na zimski čas.

Z vadbo do boljšega razpoloženja

Med telesno aktivnostjo se v možganih sproščajo endorfini, kemikalije, ki zagotavljajo dobro počutje, pozitivno vplivajo na samopodobo in pomagajo pri nadzorovanju negativnih misli.

Vse to so le nekateri razlogi, zakaj tudi v temačnih dneh ne bi smeli pozabiti na redno telesno aktivnost. Zlasti aerobne vaje, kot so sprehodi, tek in druge pozitivno vplivajo na počutje in so odlično orožje proti sezonski depresiji in zimski otožnosti.

Je pa treba vedeti še nekaj; vadba neposredno pred spanjem lahko zavira tvorjenje hormona spanca melatonina v možganih, ki centralnemu živčevju sporoča, da je čas za počitek. Iz tega razloga se je, zlasti intenzivni vadbi, vsaj uro pred spanjem bolje izogibati.

Povzeto po portalu Everyday Health

Preberite še: Pet presenetljivih učinkov prehoda na zimski čas (in kako vplive premikanja ure zmanjšati)

Morda vas zanima tudi: Če boste dan začeli tako, boste bolj zdravi in zadovoljni


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)