Trenerka spomina Jasmina Lambergar: S pisanjem si zapomnimo več kot s tipkanjem

Mednarodna certificirana trenerka spomina Jasmina Lambergar je odgovorila na naša vprašanja o tem, kako krepiti spomin, da nam bo čim dlje služil čim bolje.

10.9.2023 ob 9:20 | Foto: Milena Rupar

Slika avtorja - Teja Roglič Piše:

Teja Roglič

teja.roglic@delo.si

Trenerka spomina Jasmina Lambergar: S pisanjem si zapomnimo več kot s tipkanjem

Ko sem vam povedala, da ste za Ono o spominu nazadnje spregovorili leta 2019, ste se pošalili, da se ne spomnite točne letnice, kdaj ste imeli ta intervju, da torej tudi vaš spomin ni brezhiben. To se v resnici ljudem pogosto dogaja, za neko stvar mislimo, da se je zgodila denimo pred tremi leti, v resnici pa se je pred šestimi.

Današnje življenje nam narekuje ritem, ki mu težko sledimo brez stresa, pritiskov, podrejanja, v delovnem ali domačem okolju, kar se kaže tudi pri pomnjenju, predvsem pri slabši pozornosti, shranjevanju in priklicu podatkov. Seveda je odvisno tudi od tega, koliko smo sami pripomogli k temu, da si neki podatek zapomnimo.

Morda je količina novih informacij prekrila stare, morda nismo dovolj utrdili informacije, nismo je ponavljali, ali pa so se spominske sledi izbrisale. Zaradi preobremenjenosti, utrujenosti, slabšega spanja ali čustvene pretresenosti si tudi težje zapomnimo informacije, priklic je okrnjen, vendar se to da izboljšati, predvsem je ključna pozornost, naj bo naša ali sogovornikova.

Po drugi strani pa shranjujemo le tiste informacije, ki so za nas pomembne, ki nam pomagajo pri hitrejšem odločanju in načrtovanju prihodnosti.

Prej omenjeni primer seveda še ni znak za preplah, kaj pa je? Kdaj naj zaradi težav s spominom obiščemo zdravnika?

Z leti spominske sposobnosti upadajo, upočasnjen je priklic, slabši je kratkoročni spomin, včasih nekaj pozabimo, a se poz­neje spomnimo, vendar vse to še ne pomeni, da gre za večje težave. Ko pa ponavljamo napake, določenih opravil sploh ne izvajamo, pogosto pozabimo in založimo predmete, smo prostorsko in časovno dezorientirani, zastavljamo ista vprašanja, pozabljamo navodila za uporabo računalnika, telefona, zanemarjamo osebno higieno, nismo sposobni samostojnih gospodinjskih opravil, tudi govor je okrnjen, iščemo prave besede, postajamo sumničavi, tudi agresivni ob vznemirjanju, skratka, ko je kakovost našega življenja bistveno upadla, tedaj je potrebna strokovna pomoč.

Ker ljudje zdaj živimo dlje kot nekoč, je verjetno vse več demence in tudi težav s spominom. Kaj lahko v mladosti in srednjih letih storimo, da bi naš spomin čim dlje deloval čim bolje?

Pomnjenje je aktiven proces in tudi svoje življenje moramo oblikovati tako, da z rednimi vajami skrbimo za telo in um, vsaj 30 minut na dan, da si privoščimo počitek, dober spanec, meditacijo, v skrbi za boljše pomnjenje se potrudimo tudi za dobro razpoloženje. Razvijajmo hobije, zbirateljstvo, ročna dela, miselne igre, na potovanjih bodimo radovedni, raziskujmo, spoznavajmo nove ljudi, nove kraje, nove vsebine, ne pozabimo, da si s pisanjem s pisalom na papir zapomnimo več kot s tipkanjem na računalnik.

Delajmo, kar nas veseli, kar dobro vpliva na naša čustva, čeprav včasih delujemo zgolj razumsko, se je treba zavedati, da tudi logične stvari niso vedno logične in da nam več koristi prinese tisto, kar nas umirja.

Pripravljate individualne programe, programe za skupine in podjetja. Nam lahko zaupate malce več o tem, kako potekajo delavnice in za koga so primerne?

Delavnice so lahko skupinske, redne, enkrat ali dvakrat na teden, preventivne, za izboljšanje pozornosti, lahko pa individual­ne, kadar gre za stanja, kot je izguba spomina po možganski kapi, nesreči, pri blagih kognitivnih motnjah ...

 

Pišemo, se pogovarjamo, izvajamo ciljno usmerjene vaje z gibi, v tišini, ob glasbi, na pamet, odvisno od tega, kakšen cilj želimo doseči. Spomin je vezan na biografijo posameznika in zato so tudi vaje prirejene vsakomur posebej, zaradi boljšega končnega učinka. Treba pa je vztrajati, izboljšave se ne da doseči čez noč.

»Poleg treninga spomina priporočam rekreacijo, hojo, tek, kolesarjenje, plavanje, tenis ... in mediteranski način prehran­jevanja,« ste dejali. Zakaj prav tega?

Ker je uravnotežen. Z njim zagotovimo možganom pravo mero energije, ogljikovih hidratov, beljakovin, s svežim sadjem in zelenjavo minerale in vitamine, z ribami maščobne kisline omega-3, ne nazadnje lahko kdaj zaužijemo tudi ginko, za še boljšo oskrbo s kisikom, za boljše razpoloženje, osredotočenost in mirnejši spanec. Pri prehrani velja, kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane.

Prav tako poudarjate, kako dobrodošlo je druženje. »Samo da se človek ne prepusti osami,« pravite. Gotovo imajo starejši, ki ne živijo sami, manj težav s spominom.

Socialni stiki prinašajo nove vsebine, tako krepimo pozornost, poslušanje, govorjenje, omogočajo nam izvajanje umskih vaj, iger, s pogovarjanjem lahko obnavljamo vsebine, ki jih slišimo na radiu, lahko pripovedujemo vsebine dokumentarnih filmov, prebranih knjig. Vse v prid pomnjenju.

Tri tehnike za pomoč spominu, ki jih predlaga Jasmina Lambergar

  • Eno minuto si ogledujte naslovnico revije Ona in si poskušajte zapomniti podobe, barve, besedilo. Nato na prazen list po spominu narišite čim več.
  • Na pamet seštejte vrednost črk v svojem imenu. Primer: seštevek vseh črk mojega imena je J (11) plus A (1) plus S (19) plus M (14) plus I (10) plus N (15) plus A (1).
  • Vsak teden se naučite nov pregovor. Lahko v latinščini ali v jeziku, ki se ga učite, Na primer:

Homo inter hominus sum. Sem le človek med ljudmi.

Ludite: eunt anni more fluentis aquae. Igrajte se; leta bežijo, kakor voda teče.

Nihil est annis velocius. Nič ni hitrejšega kot leta.

Preberite še: Štiri navade, s katerimi boste poskrbeli za zdravje možganov

Morda vas zanima tudi: Vse, kar morate vedeti o grozdni kuri in zdravilnih učinkih grozdja na telo


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)