Težave s ščitnico: 11 dobrih in živila, ki se jim morate izogibati

Pri težavah s ščitnico je pomembno, katera živila so na vašem jedilniku.

4.4.2023 ob 1:10 | Foto: Yurii Yarema (naslovna)/Gettyimages | Avtor: M. FL.

Težave s ščitnico: 11 dobrih in živila, ki se jim morate izogibati

Ščitnica za optimalno delovanje in proizvodnjo ščitničnih hormonov potrebuje jod. Če s hrano tega ne zaužijete dovolj, se lahko razvije stanje hipotiroza, kar pomeni, da ščitnica ne proizvaja dovolj ščitničnih hormonov. Ena od posledic tega je golšavost. Gre za povečano ščitnično žlezo, ki skuša z velikostjo nadomestiti posledice slabšega delovanja.

Povprečna populacija nima težav s pomanjkanjem joda, saj je ta dodan kuhinjski soli, se pa lahko težava pojavi pri osebah, ki zaradi določenih bolezenskih stanj ne smejo uživati soli oziroma jo uživajo pod priporočenim dnevnim odmerkom.

Na srečo obstajajo še drugi viri joda, med najbogatejšimi z njim so denimo morske alge. To sicer ne pomeni, da je treba vsak dan jesti suši, tudi preveč joda namreč telesu škoduje. Priporočena količina za odrasle osebe znaša 150 mikrogramov, pri nosečnicah in doječih mamah so potrebe po njem nekoliko višje.

Preveč joda lahko privede do hipertiroze oziroma preveč aktivne žleze ščitnice.

Katera pa so za ščitnico najkoristnejša živila in katerim se je treba, če imate težave z njo, izogibati?

Dober za ščitnico: jogurt

Količina joda je različna od vrste mlečnega izdelka, v povprečju pa jogurt v 240 mililitrih vsebuje 85 mikrogramov joda.

Običajen grški jogurt z manj maščobe tako s skodelico pokrije približno polovico dnevno priporočene količine tega minerala.

Dobri za ščitnico: brazilski oreščki

Brazilski oreščki vsebujejo drug, za delovanje ščitnice pomemben mineral, selen. Ta varuje pred poškodbami te žleze in je zlasti potreben za osebe, ki imajo težave kot je denimo hašimotov sidrom, gre za eno od avtoimunskih bolezni ščitnice.

V zgolj enem brazilskem oreščku je od 68 do 91 mikrogramov selena, katerega na dan ne bi smeli zaužiti več kot 400 mikrogramov, zato z njimi ne pretiravajte. Preveč selena povzroča zadah po česnu, izgubo las, razbarvanje nohtov in tudi srčne težave.

Dobro za ščitnico: mleko

Tako kot jogurt je tudi mleko dober vir joda, vendar to ne velja za rastlinska mleka, v katerih je tega minerala manj.

Z zaužitjem 240 mililitrov kravjega mleka dnevno telo dobi eno tretjino potrebne količine joda.

Dobro za ščitnico: piščančje in goveje meso

Za dobro delovanje ščitnice je nepogrešljiv še en mineral, to je cink. Prenizka količina zaužitega cinka dnevno privede do hipotiroze, je leta 2013 dokazala v časopisu International Journal of Trichology objavljena raziskava.

Povprečna oseba z uravnoteženo prehrano zaužije dovolj cinka, katerega dobra vira sta rdeče in piščančje meso V 90 gramih govejega mesa je sedem miligramov cinka, enaka količina temnega piščančjega mesa ga vsebuje 2,4 miligrama.

Dnevno priporočena količina znaša od 13 do 40 miligramov, pri čemer tudi zgornje meje ne bi smeli preseči.

Dobre za ščitnico: morske ribe

Naslednji dober vir joda so morske ribe. Študije so pokazale, da je pri ljudeh, ki živijo v odročnih goratih področjih, kjer morske ribe in druga morska hrana niso dostopne, pogosteje prisotna golšavost kot pri osebah, ki živijo ob morjih.

V 90 gramih mesa polenovke je 158 mikrogramov joda, torej dovolj za dnevne potrebe telesa.

Dobre za ščitnico: školjke

Morski plodovi, kot so školjke in raki, prinašajo dvojno korist za ščitnico: v njih je veliko joda (v treh do štirih rakcih je tega minerala približno za 10 odstotkov dnevnih potreb telesa po njem).

Tu je še cink, v 90 gramih rakcev ali školjk je od 6,4 do 3,4 miligrama cinka.

Dobra za ščitnico: jajca

Eno večje jajce pokrije 16 odstotkov dnevnih potreb telesa po jodu in 20 odstotkov dnevnih potreb telesa po selenu, v njem je še vitamin D, kar pomeni, da so jajca super hrana tudi za ščitnico.

Največ omenjenih mineralov je v rumenjaku.

Dobro za ščitnico: jagodičevje

Za dobro delovanje ščitnica potrebuje jod, selen, cink in vitamin D, a tudi snovi, ki se skrivajo v jagodičevju, so zanjo nepogrešljive. Gre za antioksidante, ki varujejo celice pred poškodbami prostih radikalov in ščitijo pred telesnimi vnetji.

Vse jagodičevje je bogato s temi snovmi, na vrhu seznama pa so robidnice, ki vodijo pred rdečimi sorodnicami malinami. Robidnice vsebujejo veliko antioksidantov ter na drugi strani relativno malo naravnega sladkorja.

Pogojno dobre: kapusnice

Cvetača, zelje, ohrovt, brokoli, brstični ohrovt so na seznamu zdravih živil. Čeprav je res, da ti vsebujejo spojine, imenovane glukozinolati, žveplove snovi, ki lahko slabo vplivajo na nastajanje ščitničnih hormonov, je le malo verjetno, da bi, če z njimi ne pretiravate, škodovale ščitnici.

Leta 2016 v reviji Nutritional Reviews objavljena študija je pokazala, da so to pomembne sestavine zdrave prehrane in da uživanje zmernih količin kitajskega zelja, zelja, ohrovta, brokolija verjetno ne bo poslabšalo delovanja ščitnice.

Vendar prekomerno uživanje (denimo več kot kilogram na dan več mesecev zapored) zlasti surovih kapusnic, lahko ovira absorpcijo joda in negativno vpliva na proizvodnjo ščitničnih hormonov.

Kapusnice so pomembne za zdravo prehrano in zdravo ščitnico. Seveda v zmernih količinah in bolje je uživati kuhane, kot surove.

Pogojno dobra: soja

Vsi učinki soje na delovanje ščitnice še niso znani. Obstaja nekaj dokazov, da lahko negativno vpliva na nastajanje ščitničnih hormonov, kar je pokazala leta 2019 opravljena meta analiza, bodo pa za natančne učinke potrebne še nadaljnje študije.

Priporočilo se glasi: če imate težave s ščitnico, se pred uživanjem soje posvetujte z zdravnikom, v nobenem primeru pa z njo ne pretiravajte.

Slabo za ščitnico: gluten

To velja le za osebe, ki so intolerantne na to beljakovino, je pa leta 2021 opravljena študija pokazala, da celiakija in avtoimunske bolezni ščitnice, kot sta hashimotov sindrom in gravesova bolezen, pogosto obstajajo sočasno.

Več analiz je opozorilo na tesno povezavo med ščitnico in prebavili, kar nakazuje, da črevesni mikroorganizmi ne vplivajo samo na imunski sistem in absorpcijo mikrohranil, temveč tudi na delovanje ščitnice.

Čeprav ni povsem jasno, ali lahko brezglutenska dieta sama po sebi pomaga pri zdravljenju bolezni ščitnice, je nedvomno pomembno, da se, če so pri vas odkrili intoleranco na gluten ali celo celiakijo, držite stroge diete in s tem zavarujete prebavila ter tudi ščitnico.

Slabo: predelana hrana

Res je, da je v predelani hrani veliko soli in s tem joda, vendar ta živila ne koristijo ne splošnemu zdravju in ne delovanju ščitnice.

Predelana živila dvigajo krvni tlak, višajo slab holesterol v krvi, škodujejo srcu, celemu telesu in tudi žlezi, ki igra pomembno vlogo pri vseh presnovnih procesih v telesu.

Slabo: hitra hrana

Velja podobno kot za predelana živila: hitra hrana vsebuje preveč soli, ob tem pa še nezdrave maščobe in druge snovi, ki škodujejo celotnemu zdravju ter zdravju žleze ščitnice.

Povzeto po portalu Health.com

Preberite še: Anton Komat: Znanost je napredovala do točke, da ni več zdravega človeka

Morda vas zanima tudi: Čas je za šparglje: zakaj jih jesti, kateri so najboljši in zakaj z njimi ni dobro pretiravati


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)