Sedem neprecenljivih učinkov tišine

V hrupnem svetu, kjer nas obdajajo nešteti zvoki, od prometa do govora in glasbe, je včasih težko posedeti v čisti tišini in uživati v njej.

Nekateri pa se tišine celo bojijo, saj jih je strah lastnih misli ali samote, s katero jo povezujejo. A številne raziskave dokazujejo, da tišina prinaša mnoge, pogosto spregledane koristi za zdravje. Poglejte sedem najočitnejših.

Tišina pomaga pri zniževanju krvnega tlaka

Visok krvni tlak neopazno ogroža zdravje srca in ožilja, prav tišina lahko pomaga pri njegovem zniževanju.

Leta 2006 opravljena raziskava je denimo pokazala, da se v dvominutni tišini po poslušanju glasbe znatno znižata število utripov srca in krvni tlak. Učinki tišine so pri tem nadvladali celo nežno, sproščujočo glasbo.

Za prepoznavanje dolgoročnih vplivov tišine na zdravje srca in ožilja bodo potrebne nadaljnje raziskave, a izsledki omenjene so nedvomno obetajoči.

Tišina izboljšuje koncentracijo

Obstaja razlog, da med pomembnimi preskusi znanja v prostoru vlada popolna tišina: ta pomaga pri koncentraciji. Kadar naši možgani niso izpostavljeni zunanjim dražljajem, se lažje osredotočajo na nalogo, ki je pred njimi.

Leta 2021 objavljena raziskava, v kateri je sodelovalo 59 posameznikov, je to tudi dokazala: osebe, ki so miselne naloge opravljale v tišini, so jih rešile bolje, prav tako so bile med reševanjem izpostavljene nižji količini stresa od oseb, ki so naloge premagovale v hrupu.

Tišina umirja misli

Misli, ki hitro švigajo skozi možgane, pogosto zbujajo stres in tesnobo. Hkrati črpajo veliko energije. Bivanje v tišini pomaga k umirjanju misli in k manjši porabi energije.

Prav tako je v tišini lažje določiti, katere misli so res pomembne in katere povsem po nepotrebnem jemljejo življenjsko moč.

Tišina spodbuja obnovo možganskih celic

Tišina lahko pripomore k zdravju možganov. Leta 2013 opravljena raziskava na živalih je odkrila, da dvourno bivanje v tišini dnevno, stimulira rast novih celic v hipokampusu pri miškah. Gre za del možganov, ki je povezan s spominom in čustvi.

Čeprav ti dokazi na ljudeh še niso potrjeni, začetna dognanja prinašajo spodbudne obete.

Tišina niža raven kortizola

Vsakemu se je že zgodilo, da je bil po dolgi izpostavljenosti hrupu živčen in nervozen. Ta fenomen ima povsem biološko osnovo: pri osebah, ki so pogosto obdane z neprijetnim hrupom, je v telesu višja raven hormona kortizola.

Kortizol spodbuja kopičenje maščobnih oblog na telesu, povzroča težave s spanjem in vodi v mnoge kronične bolezni.

Tišina spodbuja kreativnost

Občasno bivanje v tišini je ključ do večje kreativnosti, hkrati so občasna obdobja tišine povezana z višjo produktivnostjo in lažjim reševanjem težav.

Tišina odpravlja nespečnost

Večina za spanje potrebuje mirno okolje, sploh je hrup moteč, ko skušamo zaspati.

Ob tem k boljšemu spancu pripomore bivanje v tišini v urah pred počitkom, kajti to prispeva k sprostitvi, ki je ključ do kvalitetnega spanca.

Kako v življenje vnesti več tišine

Ugasnite radio doma ali v avtu

Sploh, ko se v avtomobilu vozite sami ali ste doma sami. Tudi ko pospravljate ali zgolj počivate, izključite zvoke, ki prihajajo iz televizije ali radia.

Odložite slušalke

Slušalke so postale redne spremljevalke vseh, a včasih jih je pametno odložiti. Stalna izpostavljenost zvokom iz njih ne koristi ne zdravju sluha in ne mentalnemu zdravju.

Ukradite del jutra

V resnici je v sodobnem svetu težko najti okolje, ki bi bilo povsem brez hrupa. A mogoče si je zagotoviti približek temu, največkrat zgodaj zjutraj, ko večina še spi in je tudi zunaj še vse mirno.

Tedaj si vzemite nekaj časa samo zase in uživajte v tišini. Zagotovo si boste na dolgi rok hvaležni.

Povzeto po portalu Dnevnik.hr

Preberite še: O tem ženske najpogosteje govorijo med psihoterapijo

Morda vas zanima tudi: Kako si na počitnicah čim bolj napolniti baterije?