Veste, kaj na uri v resnici pomenita oznaki AM in PM?

V svetu digitalnega časa ti dve oznaki uporabljamo vsak dan. Pa sploh v resnici vemo, kaj pomenita?

15.7.2019 ob 4:15

ura_cas_am_pm_razlika_popoldne_dopoldne.jpg

Dan ima 24 ur, medtem ko analogne ure svoje kazalce vrtijo po dvanajstih. V Sloveniji tudi v digitalnem svetu uporabljamo 24-urni zapis, medtem ko 12-urnega uporabljajo v Veliki Britaniji, na Irskem, v ZDA, Kanadi, Avstraliji, na Novi Zelandiji, tudi v nekdanjih britanskih kolonijah, na primer na Filipinih.

Ko torej v Londonu na recepciji hotela naročite opozorilni klic, da ne bi zamudili letala ali naročate taksi, da vas počaka pred letališčem ob prihodu v New York, je precej pomembno, da poznate razliko med AM in PM. Prvi označuje ure v dopoldnevu, dorej pred 12h in drugi ure v popoldnevu. Eden od trikov, kako si najlažje zapomniti, kateri je kateri, je da črko P v oznaki PM povežete s POPOLDNE.

Je latinščina res mrtva?

In da odgovorimo na vprašanje. AM je okrajšava za latinski izraz ante meridiem (pred poldnevom) in PM označuje post meridiem (po poldnevu). V 12-urnem sistemu tako polnoč pade v nov dan in jo označujemo z AM, medtem ko opoldanska ura 12h že šteje v popoldnevni krog, torej PM.

To se načeloma sliši precej nesmiselno, saj je 12 točno opoldne, torej je ne moremo šteti v popoldne. Vendar pa bi bilo še več zmede, če bi popoldne šteli šele ob 12:01, zato je opoldne poenostavljeno na 12 PM. Če ste res pikolovski, obstaja še ena latinska okrajšava, ki je namenjena zgolj opoldnevu (meridiem), označujejo jo zgolj z M. Torej bi bila ob 12h ura 12 M, namesto 12 PM. Vendar pa ravno v izogib vsej zmedi takšnega zapisa ne boste več našli praktično nikjer.

Koliko latinščine poznate v resnici?

Latinski izraz post smo tudi sicer že prevzeli v naš jezik in ga uporabljamo kot nadomestek besede po oziroma nečesa, kar sledi za tem. Ko se torej naslednjič jezite nad 12-urnim sistemom, ne krivite Američanov, saj gre za latinske izraze.

Čeprav je latinščina uradni jezik samo še v Vatikanu in jo marsikdo označi za "mrtev jezik", jo v resnici še vedno uporabljamo prav vsi. Najpogosteje v medicini in pravu ter številnih drugih znanstvenih smereh, znajde pa se tudi v pogovornem jeziku.

Ne verjamete? Izrazi kot so persona non grata, status quo, pro bono, carpe diem, a priori, alter ego, de facto, alibi, lapsus, agenda, ergo, et cetera, post scriptum – bolj znan kot p. s., torej pripis in številni drugi so latinski. Poleg omenjenih izvirnikov pa smo si iz latinščine veliko besed tudi sposodili in jih prilagodili slovenščini. Kultura, virus ali preventiva vse izhajajo iz latinščine, medtem ko video in avdio v latinščini pomenita gledati in poslušati.

Avtor: F. M.
Foto: Thinkstock

PREBERITE ŠE: Gigantske puhaste odeje, ki so obnorele svet, plete tudi Slovenka ALI Matic Benet: Gorenjec, ki nas je očaral z monsterami, planerjem za Boruta Pahorja in tokom misli

Priporočamo tudi: Vse to skriva trg v srcu mesta, kjer se Ljubljančani skrivajo pred turisti

MORDA VAS ZANIMA tudi: Izpoved bralke: Kaj sem se naučila, ko sem imela moške samo za seks ali pa Ozko podstrešje spremenili v dom za mlado družino


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)