To bi morali starši vedeti pred prvim šolskim dnem (nasveti slovenskih učiteljic)

Ko se poletje konča in se začne novo šolsko leto, imajo otroci, učitelji in starši veliko pomislekov, vprašanj, nekateri pa se spoprijemajo s celo paleto čustev. Prvi šolski dan je še posebej čustven za starše prvošolcev. 

Da bi bil prehod v šolo čim lažji, smo učiteljice, pedagoginjo in profesorice vprašali, kaj si želijo, da bi starši naredili pred prvim šolskim dnem. Tole so nam zaupale:

Vzemite si čas za otroka. 

Nina Jelen, učiteljica iz Osnovne šole Ivana Skvarče Zagorje ob Savi, staršem prvošolcev polaga na srce:

»Naj se zavedajo, da so otroci različni in da imajo različna znanja. Da eni ob vstopu v prvi razred že samostojno preberejo celo knjigo, medtem ko drugi komaj zapišejo svoje ime. Videla sem že veliko otrok, ki prvi dan šole niso poznali niti ene črke, pa so do konca tretjega razreda tekoče brali. Zato brez skrbi na zalogo.«

Po njenem mnenju otroci potrebujejo rutino.

»Da zjutraj vstanejo ob istem času, da imajo čas za igro, zdravo kosilo, da preživijo čas s starši, pa to, da imajo dovolj spanca in omejen dostop do elektronskih naprav, saj je spočit otrok radoveden, pozoren, optimističen in bolj dojemljiv.«

Prav tako priporoča, da si vzemite čas za otroka.

»Poslušajte ga, pojdite na sprehod, bodite pozorni na njegovo počutje. Veliko se pogovarjajte, saj se s tem otrok nauči veliko več, kot si mislite. Stojte mu ob strani, če potrebuje pomoč, hkrati pa mu pustite, da bo postal čim bolj samostojen. Naj sam nosi torbo, šili barvice, poskrbi za urejenost zvezkov ... Ob morebitnih večjih učnih težavah, pa se obrnite na učitelja, tako boste otroku skupaj najbolj pomagali.«

Predvsem pa sprejmite otroke takšne, kot so: »Prevelika pričakovanja in pritiski zelo vplivajo na otroka in njegovo samozavest,« pravi Nina Jelen.

Berite otroku

Branje je zelo pomembno, saj pripomore k razvijanju domišljije in spodbuja k sočutju, saj s pomočjo knjig spoznavamo svet in ljudi. Učiteljica Nina Jelen svetuje:

»Naj branje postane vaša rutina. Mislim, da je to ena majhna stvar, ki ima v resnici toliko pozitivnih stranskih učinkov. Otrok pridobiva besedni zaklad, veselje do branja, do črk, njegova domišljija in kreativnost rasteta, umiri se, ob tem pa čuti vašo bližino in ljubezen.«

Starše poziva tudi, naj zaupajo učiteljem, »Sama vedno pravim, da bomo otroku najbolj pomagali, če bomo starši in učitelji držali skupaj. Imejte v mislih, da večina učiteljev vaše otroke vzame malo za svoje in da želimo zanje samo najboljše«. 

Čim manj obšolskih dejavnosti 

Nina Prešern, knjižna blogerka in profesorica slovenščine na eni od ljubljanskih gimnazij, je pripravila nekaj odličnih iztočnic in predlogov za starše otrok različnih starosti. 

Za starše otrok, ki vstopajo v šolo: »čim manj obšolskih dejavnosti, da je popoldne s starši in prijatelji, prosta igra, dvorišče, prosto gibanje; brez daril ob vstopu v šolo (če to res kdo dela), čim mirnejši prehod iz vrtca, zelo pozorno in potrpežljivo z učenci, ki prve dni iz šole ne pridejo navdušeni, ampak se jim hitro zdi dolgočasna, strašljiva, bedna - ne moralizirajmo, kako je šola fajn (nekaterim pač ni), ampak radovedno vprašajmo:

Kaj te pa tam tako jezi? Kaj ti ni všeč? Katera stvar pa ti je vseeno všeč, če bi moral izbrati vsaj eno?, predstavimo nove rutine (jutro, prihod v šolo, odhod iz šole, popoldne - okvirno).«

Za starše otrok, ki obiskujejo prvo triado osnovne šole svetuje: »čim manj obšolskih dejavnosti, dejavnosti naj bodo v šoli po pouku (starši nimajo stresa s prevozom popoldne, otroci pa ne s prehajanjem iz ene institucije v drugo), veliko proste igre popoldne, družina v naravi.«

Staršem starejših učencev pa priporoča: »obnovimo jasna pravila odhoda v posteljo, gospodinjske zadolžitve, predstavimo svoja pričakovanja glede truda pri učenju (ne v obliki ocen, ampak npr. Pričakujem, da boš pri pouku sproti sledil.

Če boš manjkal, boš kontaktiral x, če boš imel težave v šoli, boš to zaupal y.), določimo rutino časa na zaslonih (lahko različno med tednom in vikendom), omejimo obšolske dejavnosti, spodbujamo gibanje na svežem zraku (tudi če v neorganizirani obliki).«

Odštevalnik do počitnic

Nina Prešern poudarja, da »se je z otrokom po počitnicah tudi smiselno pogovoriti, kakšne so bile počitnice - ne naštevati doživetij, ampak opredeliti občutke (kako je doživljal dolgčas, preveč telefona, manjko prijateljev, kaj bi spremenil, kaj je bilo res v redu in zakaj).«

Priporočljiv je tudi odštevalnik do počitnic: »Otroke se mi zdi dobro navajati na odštevalnik do počitnic - lahko jim povemo: Do jesenskih počitnic je xy šolskih dni, ko pričakujem, da boš v šoli delal, se doma učil, delal domačo nalogo in hodil k odbojki in vsak dan odnesel smeti. Če boš šolsko delo opravljal sproti, potem boš imel med počitnicami zelo dolg in miren odmor.

Tako se lahko motiviramo (učimo se delati na etape) tudi odrasli, ko skrbimo za šoloobveznega otroka, v službi ipd. To ne pomeni, da so dnevi do počitnic/dopusta mučni. Odštevalnik samo pomaga pri predstavi, sploh ko postane v šoli zahtevnejše in se ti zdi, da se ocenjevanje in jutranje vstajanje nikoli ne bodo končali.«

Bistveno in skupno vsem staršem pa je, da otrokom večkrat rečejo: »Lahko da bo novo šolsko leto zate zelo težko, a verjamem vate in sem tukaj za to, da te na tej poti spodbujam in ti pomagam. Če boš potreboval pomoč, se prosim obrni name.«

Nina Prešern pravi: »Zdi se mi, da to starši otrokom povemo preredko in otrokov odnos do šole sodimo le po ocenah - te so lahko še tako lepe, pa ni nujno, da odražajo otrokovo resnično počutje v šoli, med vrstniki, v odnosu do učiteljev, družbe. Vse to pa se vrši v šoli še bolj intenzivno kot usvajanje znanja samo.«

Pozorni bodite na morebitne stiske

Učiteljica Tanja Fajmut iz Osnovne šole Kungota staršem svetuje, naj bodo sami pozitivno naravnani do šole in učiteljev.

»Potem se bo tak pozitiven odnos prenesel tudi na njihove otroke. Pomembno je, da otrokom predstavijo šolo kot privilegij, kot priložnosti za učenje, s katerim postajamo sposobnejši, zrelejši, boljši. Šola naj bo vrednota in pomemben del družinskega vsakdanjika in s tem tudi pogovora.«

Poudarja tudi, naj bodo na začetku šolskega leta starši pozorni na morebitne stiske: »predvsem pri otrocih, ki so prvošolčki, so se prešolali ali pa so prejšnje šolsko leto končali z negativnim priokusom (boj za ocene, razočaranja, ipd.).

Pomembno je, da se otroke spodbuja, se prepozna in pohvali tudi minimalni napredek pri tistih, ki imajo težave pri učenju. Pri tem ni toliko pomemben uspeh, oziroma pridobljene ocene, temveč zavest, da otrok dela po svojih najboljših močeh.«

Mehko uvajanje v šolsko rutino

»Velikokrat starši svoj lastni strah pred določenim predmetom, ki so ga doživljali sami, (pogosto nevede) prenašajo na otroke – to se lahko dogaja preko raznih komentarjev o tem predmetu ali učiteljih, ki so jih učili, kot tudi tega, da otroku dovolijo, da pri tem predmetu pred ali med ocenjevanjem manjka. Otrokom je treba privzgojiti zavest, da so sami odgovorni za svoj (ne)uspeh in da šolskega dela ne bo naredil nihče namesto njih,« pravi Tanja Fajmut.

Učiteljica iz Osnovne šole Kungota priporoča mehko uvajanje v šolsko rutino: »Začetek šolskega leta je toliko lažji, če se otroke mehko uvede v šolsko rutino – pred začetkom s pogovorom o tem, kaj pričakujejo v novem šolskem letu, česa se veselijo, kje bi radi sedeli, s kom bi se želeli družiti, kaj bi pri določenem predmetu radi dosegli. Tudi skupno nakupovanje in priprava šolskih potrebščin je lahko del tega uvajanja v nov šolski ritem.«

Predlaga tudi, da starši pomagajo otrokom pri organizaciji časa. »Šolsko leto bo zagotovo manj stresno, če bo za šolsko delo in vse šolske obveznosti dovolj časa – to pomeni dobro načrtovanje in sprotno delo.

To je toliko lažje doseči, če otroke navadimo na rutino in jih uvedemo v njihove dnevne obveznosti – morda urnik zadolžitev nalepimo doma nekje na vidno mesto, da otrok točno ve, kaj mora tisti dan narediti.

Izredno pomembna je tudi zadostna količina spanja in omejen dostop do interneta ter ostalih tehnologij – nekateri otroci namreč preživijo ogromno (nenadzorovanega) časa z igranjem iger in brskanjem po socialnih omrežjih – največkrat na račun spanja. Tako jim ostane malo energije za šolsko delo in ostale aktivnosti.«

Prisluhnite najstniku

Barbara Bedenik, profesorica sociologije na eni od mariborskih gimnazij, ki bo po desetih letih spet razredničarka, bo starše na prvem roditeljskem sestanku nagovorila:

»o času za samostojnost, ki naj se ne meri v količini učenja, ampak v skrbi zase in druge (priprava hrane, kuhanje, pomoč doma, babicam in dedkom, pogovarjanje z njimi, pomoč sošolcem, deljenje zapiskov,...); naučiti se suvereno pristopati do učiteljev/ravnatelja/novih avtoritet (v smislu, naj starši pustijo otrokom, da se brez njihovega posredovanja sami dogovarjajo); naj bo šola dijakova odgovornost in polje izzivov;

o prijazni besedi, za katero se (skoraj) vedno lepo mesto najde; znati si privoščiti slabše ocene in se naučiti 'varno padat'; o razliki biti otroku v oporo in dajati potuho (v situacijah s testi, manjkanje zaradi učenja, lažna opravičila itd.), o pomenu prostega časa za delati skoraj nič in prijateljstvih, ki rešujejo beden dan.« 

Profesorica sociologije pojasnjuje: »V šoli jih bomo spodbujali k uspehu, vedoželjnosti, nabiranju znanja, spodbujali tudi k tekmovalnosti, doma pa je naloga staršev, da izkažejo razumevanje in pokažejo, kako polizati rane ob neuspehu. Učimo se tudi ob in z napakami.

Zato je pomembno, da otrok ni strah delati napak. Tako se zagotovo manj naučijo. Pri tem ocena dobro (3) ni neuspeh. Znati padati je pomembna veščina odraslega in zrelega ter uspešnega človeka.«

Barbari Bedenik se zdi pomembno, da znajo starši 'prisluhniti najstniku' in znajo biti v njegovi bližini, ki je včasih precej ostra. »Znati mu prisluhniti o hudi kritiki šole, učiteljev, sošolcev in sprejeti, a hkrati ne kimati. Včasih smo starši kante za šolsko navlako in pomembno je, da znamo hitro požreti, ob tem ne pretirano 'resno jemati stvari' in predvsem reciklirati.«

Pogovorite se o strpnosti

Urša Krajšek, učiteljica iz Osnovne šole Janka Padežnika, svetuje staršem, »da dajo otroku vedeti, da je šola njihova skrb in odgovornost, da so oni samo njihova opora, ki so jim v pomoč, ko naletijo na težavo. Ob začetku leta je dobro, da skozi različne igre osvežijo branje, računanje, da se pogovarjajo o različnih življenjskih situacijah.«

Starši naj bodo za začetek pozorni predvsem na varnost v prometu in osvežitev varnih šolskih poti.

»Skozi celo leto pa naj opazujejo svojega otroka, se z njim pogovarjajo, da ugotovijo, če se pojavijo kakšne stiske. Predvsem pa naj se omeji internetni dostop oziroma naj imajo starši nadzor nad tem, kaj njihovi otroci gledajo in katere strani obiskujejo.«

Doma naj se z otroki pogovarjajo »o strpnosti, saj se na šole vpisuje vedno več tujcev, naj sprejemajo drugačnost. O sodelovanju, saj je v šoli to zelo pomembno, da v skupini 20 in več otrok sodeluješ z vsemi in se prilagodiš novim situacijam,« pravi učiteljica iz Osnovne šole Janka Padežnika.

Urša Krajšek prav tako kot ostale učiteljice poudarja, »da je pomembno oblikovanje urnika za otroka, kjer so razvidne vse dejavnosti (pouk, prosti čas, izven šolske dejavnosti, učenje...). Le tako se bodo lahko izognili vsakdanjemu stresu in tedni bodo mirneje tekli. Poudarek je predvsem na prostem času, saj ga otroci potrebujejo.«

Predlogi dejavnosti, ki vašega otroka napolnijo in vas povezujejo

Tjaša Islamčević Lešnik, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike, priporoča nekaj predlogov dejavnosti, ki jih lahko uresničite in prepletete s svojimi hudomušnimi idejami. »Tistimi, ki vašega otroka posebej napolnijo in vas povezujejo. Naj prvi vstop v šolo ne predstavlja stresa za otroka, ne za starša.« 

Njeni predlogi so:

• Obisk okolice šole in igro na njenem igrišču.
• Vajo sprehoda do šole ali uporabo avtobusa, če bo to v novem šolskem letu aktualno.
• Druženje s sošolci izven časa pouka.
• Organizacijo/pospravljanje sobe s pripravo kotička za učenje, prostora za zvezke.
• Pogovor o šolski torbi, ki jo otrok potrebuje (smernice poda odrasli), otrok izbere vzorec, barvo.
• Deljenje prikupne dogodivščine iz lastnih šolskih dni.
• Spletni ogled notranjosti šole.
• Branje poljubne knjige na temo o šoli.
• Ogled filma na to tematiko (namig: Košarkar naj bo).
• Ogled lastnih fotografij iz šolskih dni, pripovedovanje izkušnje.
• Igra vlog na temo šole.
• Branje šolske publikacije (običajno se nahajajo na spletni strani šole), z ugotavljanjem števila športnih dni, šole v naravi, plavalnega tečaja itd.
• Pogovor z otrokom o tem, kakšno šolo si želi in kaj od tega bo verjetno lahko doživel.
• Povabilo otroku, da nariše šolo po svojo meri.
• Pregled učnega načrta razreda (dostopni so na spletu), pogovor o temah, ki bodo otroka zanimale.
• Označitev šolskih potrebščin z imenom, priimkom, poljubnimi nalepkami.

Preberite še: Otroci ne potrebujejo popolne mame, ampak takšno!

Morda vas zanima tudi: Ljubezen po ločitvi: kako začeti novo razmerje, če imate otroke iz prve zakonske zveze