Štirje odzivi Marka Juhanta na situacije, ki se nam pri vzgoji dogajajo vsak dan

Specialni pedagog in strokovnjak za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant je v intervjuju, ki si ga lahko preberete tukaj, pojasnil marsikatero dilemo, s katero se starši srečujejo pri vzgajanju svojih otrok. Tokrat nam je zaupal še konkretne nasvete, kako se odzvati na situacije, s katerimi se spopadajo mlade družine prav vsak dan.

Čustven vrtinec po vrtcu

Zakaj otrok takoj po vrtcu izbruhne v jok?

V bistvu gre za olajšanje in veselje. Otroka prevzamejo močna čustva. Začne jokati, pa ne zato, ker bi bil tako zelo žalosten ali ker bi se v vrtcu počutil grozno, ampak zato, ker je zagledal mamo. V tistem trenutku otroka prevzamejo močna čustva, pri tem pa ne ve kaj bi z njimi, zato začne jokati. Starši so prepričani, da njihov otrok trpi, v resnici pa je neskončno srečen, ker so prišli starši.

Kako se odzvati?

Otroka stisnite k sebi in ga potolažite. Recite mu: “Vidim, kako si rad v vrtcu in vidim tudi, da si zelo vesel, ko pridem jaz. A ni fino, da si obojega tako vesel, to je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi.” Takrat je fino, da otroka stisnete, da kar pokajo kosti. Otrok bo iz takšnega objema prišel navdušen in poln energije. Komaj bo čakal, da bo šel spet v vrtec, ker po vrtcu pa pride na vrsto mama, babica, očka ... 

Ko otrok noče večerjati

V tem primeru otroka doleti naravna posledica. Lačen je in lačen gre spat. Pika. Če otrok zunaj na mrzlem ne želi nositi rokavic, ga pač zebe. Ne komplicirajte, saj se bo iz izkušnje otrok naučil dosti več kot iz vaše pridige.

Ko otrok ne želi sodelovati, na primer ugasniti risanke

Otrok ve, kaj mu prija, vi pa veste, kaj je prav in dobro zanj. Otrok, ki postaja odvisen od risank, televizorja ali tablice, ne zmore več sam zaključiti, zato morate vi prevzeti zadevo. Po dogodku se lahko jezi, z glavo udarja ob tla ali kaj tretjega. Vi ostanite odločni pri svojem in se zavedajte, da je bilo dovolj. Bolj kot je divji, bližje je odvisnosti.

Ko otrok odgovarja in je nespoštljiv

Pri tem gre predvsem za to, kakšno avtoriteto imate in kako ste jo dosegli. Razmislite, ali ste jo dosegli z vpitjem ali primernim ravnanjem, torej z zgledom. Če ste jo dosegli z zgledom, je vse v redu, potem gre pri otrokovem vedenju le za preizkus, ki ga lahko ustavite s tem, da mu potiho poveste, kako naj se obnaša. Če pa ste ga dosegli s slabim zgledom, potem morate sprejeti posledice vašega ravnanja. Ko boste želeli spremeniti otrokovo vedenje, boste najprej morali spremeniti svoje vedenje.

Preberite še: Vojvodinja Kate o nosečnostih in porodih: Stati pred porodnišnico je bilo strašljivo

Morda vas zanima tudi: Marko Juhant: Prihodnost naših otrok je svetla (intervju)