Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Resnična zgodba: »Prijateljica je prekinila stike z mano (in leta pozneje še vedno ne vem zakaj)«

Se je tudi vam zgodilo, da ste nenadoma izgubili stik s prijateljico in še danes ne veste, kaj se je pravzaprav zgodilo? Če to drži, vas bo naslednja zgodba potolažila, saj niste edini. 

10.8.2022 ob 9:32 | Foto: Unsplash | Avtor: D. L.

Resnična zgodba: »Prijateljica je prekinila stike z mano (in leta pozneje še vedno ne vem zakaj)«

Nino sem spoznala leta 2010 na zabavi, ki jo je pripravil sodelavec mojega takratnega partnerja. Njen zaročenec je bil vodja lokala, kjer je delal moj fant. Predstavili so naju in takoj sva se razumeli ter govorili o najinih porokah.

Jaz sem bila 23-letna študentka, ona pa je bila 29-letna mati treh fantov s polnim delovnim časom. Najina življenjska sloga ne bi mogla biti bolj različna. Toda prvič, ko sva se srečali na kosilu, sva se povezali zaradi vznemirjenja, ki je bilo povezano z načrtovanjem poroke, ugotovili sva tudi, da sva obe navdušeni nad podobnimi filmi.

Zbližali sva se, ko sem končala študij, in se dve leti pozneje vrnila v svoje domače mesto. Ko je njen sedanji mož delal nadure, sva petkove večere preživeli skupaj, zleknjeni na kavču in gledali filme ter jedli sladkarije. Dobivali sva se na kosilih, hodili po nakupih in v kino. In vsakič je pogovor takoj stekel, ure pa so minevale kot bi mignil.

Z leti sva razvili pravo prijateljstvo. Ko sva videli meme, ki pravi, da prijateljstvo, daljše od sedmih let, pomeni, da ste sedaj družina, sva si pošiljali sporočila, kako hvaležni sva, da sva se srečali.

Nina mi je stala ob strani, ko sem imela zlomljeno srce, in z odprtimi rokami sprejela vsakega mojega novega partnerja, medtem ko me je njen mož ljubkovalno klical njegova mlajša sestrica. Resnično se je zdelo, da bova za vedno ostali prijateljici.

Dokler nekega dne, osem let po najinem prvem srečanju, ni izginila.

Ko sem bila v službi, sem pogledala na svoj telefon in videla neodgovorjene klice in sporočila njenega moža. Vprašal me je, ali sem se slišala z njo, in mi pojasnil, da je zjutraj, ko se je zbudil, ni bilo doma.

Od strahu me je stisnilo v prsih, saj sem si začela predstavljati najhujše. Oboževala je svoje otroke, nikoli jih ne bi zapustila. 'Kaj se je zgodilo? Ali je v redu?’

Njen telefon je bil izklopljen, vendar sem vseeno še naprej pošiljala sporočila v upanju, da se bo odzvala. Naslednji dan mi je njen mož povedal, da se je vrnila domov, vendar sta se morala o marsičem pogovoriti.

Spoštovala sem njuno zasebnost in jima dala čas, ki sta ga potrebovala. Nekajkrat sem ji poslala SMS-e, da bi preverila, kako je z njo, a po enem ali dveh odgovorih, je z mano prekinila stike.

Nato sem opazila, da ni več prisotna na družabnih omrežjih in da je zamenjala svojo telefonsko številko. Bila sem zmedena. Svojim prijateljem sem povedala, kaj se je zgodilo in dejali so, da je situacija res čudna.

Čez nekaj tednov sem uspela prikriti svojo bolečino in poskušala nadaljevati s svojim življenjem, saj sem vedela, da ne morem storiti ničesar, kar bi lahko popravilo najino prijateljstvo.

V naslednjih nekaj mesecih sem imela najtežje obdobje v svojem življenju: razšla sem se s partnerjem, bila sem v bolnišnici, doživela sem mobing na delovnem mestu, imela sem samomorilne misli. Svojo najboljšo prijateljico sem potrebovala bolj kot kadarkoli prej in čutila sem, da sem zdrsnila v temo, ker sem vedela, da je ni več ob meni. 

Zadnja štiri leta sem pogosto razmišljala o tistem dnevu, ko sva se spoznali, in se spraševala, kaj sem naredila narobe.

Tik pred sprejemom v bolnišnico zaradi Crohnove bolezni sem začela pisati blog, da bi drugim pomagala, da bi se bolje počutili, ko bi govorili o svoji diagnozi. Iz bolniške postelje sem pisala objave za blog in ga oglaševala na Instagramu, v upanju, da me bo Nina kontaktirala, če bo vedela, kaj se dogaja z mano.

Nekega dne sem opazila, da je njen mož všečkal eno od mojih objav. Začela sem se tresti od vznemirjenja – nekaj mesecev je minilo, odkar nisem slišala ničesar od njiju. Nisem izgubljala časa, zato sem mu na Instagramu poslala sporočilo z vprašanjem, kako sta, in ali bi se rada srečala, vendar nisem dobila odgovorila.

Nehala sem mu slediti, ko sem nekaj mesecev pozneje videla sliko njune poroke na Instagramu. Srce se mi je zlomilo. Obupno sem pogrešala pogovor z njo, saj sem ji ne nazadnje pomagala pri načrtovanju poroke. Ali ni več mislila name?

Večkrat sem se spomnila, kdaj sem jo nazadnje videla. Pripravljala je večerjo in pospravljala kuhinjo. Videti je bila zaskrbljena. In prvič je bila soba napolnjena z neprijetno tišino, ki je prej ni bilo.

Tisti večer sem odšla od nje z občutkom, da se je med nama nekaj spremenilo, a nisem pričakovala, da se bo najino prijateljstvo končalo, kaj šele tako nenadoma, brez pojasnila.

Po tem, ko je prekinila stike z mano, sem se spraševala, kaj sem naredila narobe. Sem kaj rekla? Sem jo kakorkoli prizadela?

Po tem, ko je prekinila stike z mano, sem se spraševala, kaj sem naredila narobe. Sem kaj rekla? Sem jo kakorkoli prizadela?

Doživela sem celo paleto čustev – zmedenost, razburjenost, izdajo, jezo, žalost. Slišal sem, da sta po tem, ko je izginila, z možem iz svojega življenja izločila vse, ki sta jih poznala. Ampak vedno sem mislila, da ji najino prijateljstvo pomeni vse na svetu, kot mi je nekoč rekla. 

Leta 2020 sem rodila in njen sin mi je na Facebooku čestital. Potem, ko je bila moja hčerka stara dva tedna in sem se spopadala s poporodno otožnostjo, mi je Nina poslala sporočilo preko Snapchata, da najbrž ne želim več imeti stika z njo, vendar je bila vesela zame. 

Celo telo se mi je začelo tresti od mešanice čustev. Zahvalila sem se ji za sporočilo in ji poslala sliko svoje nove družine. Zelo sem si želela govoriti z njo, čeprav so se v meni kopičila neprijetna čustva, ki sem jih zakopala globoko v sebi.

Opravičila se je, ker me je izključila iz svojega življenja, in mi povedala, da obžaluje, ker mi ni stala ob strani. V sebi sem tlačila čustva in vsa vprašanja, ki so me obremenjevala po tem, ko je prekinila stike z mano.

Namesto tega sem se pretvarjala, da se počutim mirno, in ji zagotovila, da je zdaj vse končano in da je morala imeti svoje razloge za prekinitev stikov. Dogovorili sva se, da se dobiva v kavarni naslednji teden, vendar je odpovedala in nikoli več ni govorila z mano.

Že drugič me je razočarala. Zdaj sem bila jezna. Kako si drzne prizadeti žensko v njenem najbolj ranljivem obdobju?

Jokala sem, ko so se moje misli polnile s spomini. Pomislila sem, kolikokrat sem se v preteklih letih skoraj odpeljala do njene hiše, da bi jo vprašala, kaj sem naredila narobe.

Gledala sem svojo novorojeno hčerko in razmišljala, kako je moja najboljša prijateljica pred leti izrazila navdušenje nad tem, da bom nekoč imela otroke.

Mislila sem, da bodo Nino moji otroci klicali teta in da bo moja družica, ko se bom poročila.

Vedno se bom spraševala, ali bom kdaj prebolela izgubo njenega prijateljstva, in če bom nekoč spet izkusila srečo, ki jo prinaša pravo prijateljstvo.

Prirejeno po metro.co.uk

Preberite še: »Dragi bivši, hvala!« Pismo ženske, ki se je rešila destruktivne zveze

Morda vas zanima tudi: TEST ki razkriva, kaj vam je namenjeno: zveza ali samski stan


oddajte komentar

preberite tudi

»Slaba izkušnja, zaradi katere mi seks za eno noč ne pride več na misel« (resnična izpoved)

5 lekcij iz razmerja, v katerem ljubi le ena stran

»Nisem iskala popolnega, ampak dobrega moškega« (resnična zgodba, kako je našla pravo ljubezen)

ne spreglejte