Pismo dedku Mrazu (Piše: Goga)

Seveda sem spet brskala po spletu, da preverim, ali je sploh kje zapisana kakšna nova inovativna ideja za res dobro novoletno zaobljubo ali darilo.

19.12.2019 ob 5:50 | Foto: Matej Družnik/Delo

Slika avtorja - Goga Gordana Sredojević Piše:

Goga Gordana Sredojević

izvršna urednica revije ZPStest na Zvezi potrošnikov Slovenije

Pismo dedku Mrazu (Piše: Goga)

Pride čas v življenju vsake družine, ko resničnost potrka na vrata. In otrok reče: “Mami, Jakob mi je rekel, da dedek Mraz in Božiček ne obstajata. Je to res?” Moj odgovor je vedno enak.

Takšen kot v kakšnem pocukranem filmu: “Kdor ne verjame, ni del te čudovite praznične zgodbe.” Čeravno naj novo leto ne bi bilo velika prelomnica, pa se vedno zalotim, da rečem: “Komaj čakam, da že mine to leto.”

Ali pa preberem horoskop, ki mi obljublja, da bo drugo leto nekaj drugače. Torej, roko na srce, vedno z veseljem čakam novo leto in novosti, ki mi jih bo prineslo.

Gledam na novoletno noč kot na mejnik, ko bom odložila težko potovalko preteklega leta in se lahkotna in polna pričakovanj odpravila v novo.

In seveda sem spet brskala po spletu, da preverim, ali je sploh kje zapisana kakšna nova inovativna ideja za res dobro novoletno zaobljubo ali darilo. Mediji svetujejo vse mogoče abrakadabre, ki nam bodo spremenile življenje na bolje. In res nam večina teh napisanih stvari lahko spremeni življenje na bolje. Vprašanje pa je, ali smo si mi z novimi 40 navadami pripravljeni spremeniti življenje na bolje? Ali nam vsakdanjik ter nivo stresa in anksioznosti to dopustijo?

Ampak, tokrat ne gre samo za novo leto, temveč za novo desetletje.

Sama imam prav poseben novoletni spisek. Vse, kar priporočajo mediji, mi je sicer čisto všeč, razen tistih nekaj oglasnih vsadkov vmes, a moje pismo dedku Mrazu gre takole:

Dragi dedek Mraz,

Prosim te, vrni mi več časa. Obljubim, da ga bom tudi sama začela iskati. Za začetek sem si na telefonu že aktivirala posebno aplikacijo za štetje v dnevu izgubljenih minut za nepotrebno brskanje po spletu. Čeravno sem na tem področju med tistimi, ki ne zapravijo veliko časa za brskanje po nepotrebnem.

Potem te prosim, da iz šol vzameš pametne table in vrneš table z barvnimi kredami, namesto tablic in računalnikov pa otrokom prinesi barvice in papir. Pa ukini power point prezentacije. Naj se otroci čim dlje igrajo in ja, naj se učijo tudi lepopisja.

Prav tako vrzi iz šolskih učbenikov balast in sporoči učiteljem, da ni njihovo delo, da iz vsakega otroka naredijo doktorja znanosti. Potrebujemo tudi takšne otroke, ki s kreativnostjo vsakodnevno spreminjajo svet in se zabavajo. Spomni jih, da je veliko najbolj uspešnih zgodb tega sveta v rokah faliranih učencev in študentov in tistih, ki so bili “neprilagodljivi” otroci.

Vzemi otrokom telefone iz rok in jim povej, da je kul biti nedosegljiv nekaj ur na dan.

Dopovej že ljudem, da skrb za okolje ni marketinški trik

Zavrti mojo najljubšo glasbo in me nauči kakšen plesni korak več.

Hoja po stopnicah je že tako na mojem spisku in se ji ne mislim odpovedati in iskreno ti povem, da kavi tudi ne - vsaj eni na dan.

Nasvet, ki sem ga zasledila v medijih in mi je bil med najdenimi najbolj drugačen je, da na novo opremimo kotiček spominov v svojem domu. Da damo družinske fotografije v okvirje in jim posvetimo prostor. Tudi našim prednikom. To nam daje občutek kontinuitete. Zato, kakšen nov namizni okvir za fotografijo ne bo odveč.

Napolni moj dom še večkrat z ljudmi, ki so mi dragi in vsekakor mi organiziraj vsaj eno daljše potovanje v letu.

Tudi dišečih svečk z vonjem vanilje, cimeta, jabolk in ostalega sadja ni nikoli dovolj.

In ja, pomagaj mi narediti spisek vseh zdravstvenih pregledov, ki jih moram opraviti.

Očisti moj telefon vsaj enkrat tedensko, ker sem prebrala, da je na njem več bakterij kot na toaletni školjki. Grozno.

Spet mi lahko prineseš kakšno dobro knjigo. Teh ni nikoli preveč.

Super bi bile tudi velike brezžične slušalke za glasbo in audio knjige. Menda bom z audio knjigami bolj pridno telovadila.

Več časa rabim za potepanje po muzejih in galerijah.

Čim več dni, ko se lahko vozim s kolesom.

Manj nestrpnih voznikov na cestah.

In uredi že železniške proge, da ne bomo odvisni od avtomobilskih prevozov - to je moja res velika želja.

Naslednje leto si želim spet vsaj za kakšen dan obiskati Sziget festival, ki je letos že drugič zapored pobral naziv Najboljši evropski festival. Popolnoma upravičeno. Naj bo to družinski izlet, saj je za otroke do 11 leta brezplačen, pa še posebno ploščad za njih imajo.

Končno želim dokončati šivanje tistega krila in pletenje tistega puloverja. Bi šlo?

 

In seveda, daj da spoznam še več čudovitih ljudi in čuvaj vse, ki so bili v preteklih letih dobri kolegi in prijatelji.

Kar se tiče lego kock. Imamo jih dovolj, a če že kupuješ igrače, naj bodo to legice ali družabne igre - tako se lahko vsi igramo.

In seveda, ne pozabi, ko mi boš razporejal urnik za naslednje desetletje, vključi vanj veliko izletov v naravo, veliko sprehodov, veliko potepanj po širnem svetu, veliko smeha, zdravja in lepih spominov, ki nam bodo pomagali, da se pretolčemo tudi čez tiste bolj slabe dni. Če jih že moramo imeti, naj bodo poučni in takšni, da za njimi res vedno posije sonce.

In ja - dopovej že ljudem, da skrb za okolje ni marketinški trik. Ampak, da je resnična težava in da so načrti za desetletja naprej zgrešena poteza.

Ko zdaj prebiram tole moje pismo, vidim, da nisem prav skromna. A ker obstajaš in ker je to čarobni čas, so verjetno dovoljene vse želje.

P.S.: Čuvaj babice in dedke. Ker so nepogrešljivi.

Preberite še: Kar bi nas Greta Thunberg rada naučila, mi že znamo (piše: Goga)

Morda vas zanima tudi: Dušni mojstri in njihove lekcije (piše Katarina M. Bajt)


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)