Norčevanje na družabnih omrežjih? Takšna je kazen

Ste že bili priča podobni situaciji: sprehajate po mestu in srečate nekoga, ki fotografira mimoidoče, ali pa ste na družabnih omrežjih opazili, da je nekdo fotografiral popolnega neznanca, fotografijo objavil in se ob njej posmehoval na račun njegovega videza ali oprave. Da? Ne?

Mi smo na nekaj podobnega naleteli ob pregledovanju Storyev na Instagramu. In se ob tem vprašali, ali lahko res vsak na vsakem koraku fotografira ali celo snema, kogar mu srce poželi in se norčuje na njegov račun. Je to sploh zakonito ali je le moralno sporno. Kako se obvarovati pred takšnimi zlonamernimi ravnanji nekaterih posameznikov?

Preverili smo pri informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ki je dejala, da sicer to ni v pristojnosti njihove pisarne, ima pa vsekakor vsak, ki se na posnetkih prepozna, na voljo sodno varstvo.

Kaj pravi zakon?

"Pri objavi osebnih podatkov na spletu, kamor spada tudi objava posnetkov ali fotografij, zakon o varstvu osebnih podatkov varuje le tiste osebne podatke, ki so avtomatizirano obdelani ter tiste osebne podatke, ki izvirajo iz zbirke osebnih podatkov ali pa so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Tega pa v konkretnem primeru ni. Kadar objavljeni osebni podatki oz. fotografije ali posnetki ne izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, lahko posameznik svoje osebnostne pravice, kot že rečeno, varuje pred pristojnimi sodišči. Tako lahko na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica," nam je pojasni in doda, da lahko posameznik v takšnem primeru, ko ravnanje drugega preide v poseganje posameznikove zasebnosti in je pri tem nastala škoda, vloži tožbo na pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

Kazen je lahko tudi zaporna

Prelesnikova ob tem omeni še določbo, ki govori o nezakonitem slikovnem snemanju in lahko pomeni kaznivo dejanje. 138 člen kazenskega zakonika določa, da se, "kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba."

Avtorica: Pia Pangos
Foto: Shutterstock