Nakupovalna norija v času pandemije: bomo varčevali ali se tolažili z darili? (odgovarja psihologinja)

Psihologinja Mojca Majerle o tem, kako so se spremenile naše nakupovalne navade med pandemijo in ali je lahko tudi ta kriva za prekomerno zapravljanje.

23.11.2020 ob 5:50 | Foto: GettyImages, osebni arhiv

Slika avtorja - Špela  Robnik Piše:

Špela Robnik

spela.robnik@delo.si

Nakupovalna norija v času pandemije: bomo varčevali ali se tolažili z darili? (odgovarja psihologinja)

Čeprav je trenutno tudi svet potrošnje pokorjen pandemiji, zaprte so trgovine in nakupovalni centri, naše gibanje pa omejeno skorajda že na vsakem koraku, še tako trdoživi virus očitno ne bo izkoreninil prekomernega zapravljanja in brezglavega nakupovanja. Črni petek tako seveda letos ni odpovedan, temveč utegne na spletu ustvariti še več dobička kot doslej.

O tem, kako bo nakupovalno mrzlico, ki nas zadnja leta tradicionalno zgrabi v novembru in se stopnjuje vse do prazničnih decembrskih dni, med pandemijo, ali je koronavirus, kaj spremenil naše nakupovalne navade in zakaj sploh imamo potrebo po brezglavem zapravljanju, smo spregovorili s psihologinjo Mojco Majerle.

Menite, da bomo torej pred letošnjimi prazniki trošili manj ali so spletni nakupi lahko po drugi strani še bolj mamljivi in enostavni?

Menim, da je trenutna situacija s koronavirusom in vsemi ukrepi precej specifična. Marsikoga so ukrepi potisnili 'čez rob' - bodisi so izgubili službo, se jim je znižal dohodek, so zaprli lastno podjetje ali pa se psihično počutijo veliko slabše kot so se ob istem času lani. Slovenija tudi sicer ne slovi po visokih plačah, zato je velika večina ljudi prisiljena tudi v 'običajnih' časih malo več varčevati. Po drugi strani nam je ljudem težko, ko si ne moremo privoščiti, kar bi si želeli in ko ne moremo obdarovati naših ljubih. Veliko ljudi zato nekaj mesecev pred prazniki varčuje, da lahko vsaj v novoletnem času obdaruje svoje drage ter si pričara prijetno in čarobno vzdušje. Predvidevam, da bo za letošnje praznike zaradi korona situacije varčevanja še nekoliko več, hkrati pa da si bo marsikdo ravno letošnje praznike želel še dodatno olepšati z namenom spodbuditi duh praznovanja in veselja, ki ga letošnje leto, že celo leto, na žalost, primanjkuje.

Kaj pa spletni nakupi, nas morda v tej stiski, zaprtosti doma, še bolj premamijo?

Občutek, da lahko nekaj kupimo in si privoščimo, nam nudi občutek moči, svobode.

Vprašati se moramo, kaj nam nakupovanje nudi. Občutek, da lahko nekaj kupimo in si privoščimo, je dober. Nudi nam lahko občutek moči, svobode. Vsak rad sebi in svojim dragim privošči nekaj lepega in to, kar potrebuje. Če nam finance to dopuščajo - zakaj pa ne. Prav je, da si kupimo, kar potrebujemo in tudi tisto, česar morda ne potrebujemo eksistencialno, nam pa dvigne kvaliteto življenja in poveča vsakodnevno zadovoljstvo. Problem nastane le, ko financ nimamo dovolj in ko se, z namenom počutiti se dobro, zakalkuliramo in gremo čez svojo mejo. V tem primeru po nakupu občutimo krivdo, nezadovoljstvo in občutek pomanjkanja - v nasprotju z občutkom obilja in zadovoljstva, ki si ga želimo.

Kako te globalne akcije, kot so črni petek, cyber pondeljek in tudi dan samskih, vplivajo na potrošnike, zakaj se jim tako množično pridružujemo - najbrž ne izključno zato, ker takrat nekaj nujno potrebujemo?

Akcije trgovci sprožajo, ker pač želijo prodati. Ljudje se jih pa udeležujemo, ker imamo občutek, da če se jih ne bomo udeležili, bomo nekaj zamudili. Predlagam, da se pred akcijo vprašamo, kaj res potrebujemo ali kaj je tisto, česar si želimo že dlje časa. Če si nečesa želimo dlje časa, pa se nam je pred akcijo zdelo predrago in si tega zato nismo privoščili, je akcija lahko dobra priložnost za nakup, v katerem izpolnimo svojo srčno željo in hkrati zavarujemo svoje finančne meje. Če pristnih potreb ali srčnih želja v tem trenutku nimamo - ali pa smo naše finančne meje že presegli - je bolje, da se akcij ne udeležimo ter se spomnimo, da bo po vsaki akciji - slej kot prej sledila nova. 

Kako nakupi psihološko delujejo na človeka, zakaj nekdo lahko hitro postane odvisen od nakupovanja?

Ravno zaradi občutka, ki nam ga nakupovanje lahko sproži in ki sem ga že omenjala zgoraj. Nakupovanje nam lahko da občutek svobode, obilja, brezskrbnosti in veselja. Zavedanje, da si lahko privoščimo karkoli si zaželimo v neomejenih količinah je - dobro, kajne? Razbremenjujoče. Svobodno.

Ko se zakalkuliramo in gremo čez svojo mejo pa občutimo krivdo, nezadovoljstvo in občutek pomanjkanja

A ker večina ljudi ni v finančni situaciji, v kateri bi si lahko neomejeno privoščila karkoli, je dobro, da se držimo svojih meja. Sicer lahko, bodisi na dolgi rok bodisi neposredno po nakupu, občutimo ravno obratno od tega, kar smo želeli občutiti - krivdo, pomanjkanje, sram, žalost, omejenost.

Ohranjanje ravnotežja je umetnost, ki jo pilimo vse življenje - na vseh področjih življenja.

Zdi se, da je koronavirus spremenil naše nakupovalne navade, tudi v smislu večjih in manj pogostih nakupov, bolj na dolgi rok. Koliko ima s tem opraviti ta strah, ki se je v tem času naselil v nas?
 
Informacij o tem, kako so se nakupovalne navade spremenile, nimam, verjetno pa obstaja tudi o tem dejanska statistika. Dejstvo pa je, da smo v tem času ljudje (znova) uvideli, da ne potrebujemo trgovin vsakodnevno; da se da načrtovati vnaprej in tudi, kako zelo so dobrine pomembne. Ko je spomladi nekaterih izdelkov začelo zmanjkovati, so bile police prazne in je bilo izbire manj, smo doživeli nekaj, česar marsikdo, predvsem mlajši, v tem življenju še ni doživel - pomanjkanja osnovnih dobrin. Takrat se je lahko v nas sprožil prvobitni eksistencialni strah, ki nas je lahko spomnil na vojna ali povojna obdobja. Stanje sicer, na srečo, ni trajalo dolgo, a menim, da dovolj, da marsikdo v letošnjem letu čuti več hvaležnosti za stvari, ki so bile prej samoumevne - hrano, šolo, dotike, odnose.

Vsako leto je praznični čas za mnoge eden najtežjih v letu, ko so toliko bolj soočeni s samoto, tesnobo. Verjetno bo letos vse skupaj zanje še toliko težje, kaj menite? Kako bi lahko na ravni družbe poskrbeli za to, da dobijo pomoč v čim večjem številu?

Seveda, pri ljudeh, ki jih je pestila stiska ter stres že prej, se jim je stiska v letošnjem letu še povečala. Po nekaterih podatkih, naj bi bilo uporabe psihiatričnih zdravil večja kot prejšnja leta, prav tako naj bi bilo več namestitev v institucije. Ljudje, ki so bili že prej nagnjeni k anksioznosti in strahu, so tudi manj odporni na vzbujanje strahu s strani medijev in politikov. Marsikomu je letos zelo, zelo težko - tako iz vidika financ in zaposlitev, kot tudi iz vidika notranjih stisk in pomanjkanja človeških stikov.

Marsikomu je letos zelo, zelo težko - tako iz vidika financ in zaposlitev, kot tudi iz vidika notranjih stisk in pomanjkanja človeških stikov.

Mislim, da je pomembno, da se vsi tega zavedamo in da bi bilo dobro, da se tega zavedajo tudi politiki in odločevalci. Hkrati pa je tudi ob vsakodnevnem stiku z ljudmi pomembno imeti v zavesti, da je marsikomu težko. In da je marsikdo »tečen« zato, ker mu je v tem obdobju težko.

Več kot si mislimo, pripomorejo majhna dejanja pozornosti in sočutja. Da pridržimo vrata nekomu na pošti. Da zaželimo lep dan sosedu. Da podarimo nekaj, česar več ne potrebujemo. Lahko se lotimo tudi širših akcij dobrih dejanj, npr. Ana Petrič, direktorica Doma starostnikov, poziva k udeležbi v akciji Mala pozornost za velik nasmeh. Zbrati želi 20.000 pisem in voščilnic za stanujoče v domovih starostnikov, ki nimajo nikogar. Več let poteka tudi akcija Božiček za en dan - v kateri lahko prispevamo darilo za otroke, ki darila sicer ne pri dobili. Vedno, v teh časih pa še posebej, sta srčnost in človeškost tisti, ki štejeta.

Preberite še: Melita, na pomoč! Otroci in tesnoba

Morda vas zanima tudi: Prva stvar, ki se je morate znebiti, ko dopolnete 40 let


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)