Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Motivirani v novo študijsko leto: Tehnike za lažje učenje

Novo študijsko leto je v polnem zagonu, še preden pa se začnejo prvi izpiti, smo s psihologom Simonom Brezovarjem govorili o učenju, koncentraciji in spominu.

24.10.2016 ob 8:00

shutterstock_407903728.jpg

Pravijo, da so študijska leta eno lepših in brezskrbnejših življenjskih obdobij, a ob kopici izpitov in preverjanj znanja se vsak študent pogosto znajde v stresnih položajih, ko mu zmanjka motivacije in se med učenjem težko skoncentrira.

A brez koncentracije ni pomnenja, pove doktor Simon Brezovar, ki je kot psiholog zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Pozornost je namreč osnovni kanal, prek katerega morajo informacije priti, da so sploh zaznane in se lahko začnejo skladiščiti v dolgoročni spomin. Kako se torej motivirati?

Tudi odmor in sprehod med učenjem sta lahko motivacija

Motivacija deluje najbolje, če je podprta z notranjimi in zunanjimi motivatorji. Kot nam pojasni Brezovar, je notranji motivator na primer tisto, zaradi česar se je študent odločil, da bo študiral – ker v tem vidi neko dolgoročno perspektivo, naložbo za prihodnost. Na tak način je za učenje težko motivirati otroke, saj še ne razmišljajo o tem, medtem ko se študenti tega že zavedajo. Na drugi strani pa imamo še zunanje motivatorje, ki so neke vrste nagrade. Na primer, zadamo si, da se bomo dve uri učili, potem pa gremo lahko na sprehod in si vzamemo krajši odmor.

shutterstock_418409527.jpg

Med učenjem odstranite stvari, ki so moteče – tudi Facebook

Da bo koncentracija močna, mora biti primeren tudi prostor, kjer se učimo. Če zamudite dnevno svetlobo, ki je za oči najprijaznejša, poskrbite, da bodo luči v sobi primerne. Bolj od modernih LED svetil, so primerne klasične žarnice z rumeno svetlobo. Idealne postavitve prostora ni, saj je odvisna od posameznika.

Najbolj pomembno pa je, da odstranite stvari, ki so lahko moteče. Družbena omrežja, kot je Facebook, so potencialno zelo moteča stvar. Le kdo se še ni zalotil, ko je stran odprl le za 5 minut, a tam ostal vsaj pol ure? Če niste dovolj samodisciplinirani, pa obstaja že kup aplikacij (kot so Focus Lock, AppBlock, AppDetox …), ki določene druge aplikacije (kot so Facebook, Instagram, YouTube …) zaklenejo za določen čas, ki ga nastavite sami. Ko ta čas poteče, lahko aplikacijo spet normalno uporabljate.

Tehnike za učenje snovi, ki nima logičnih povezav

Včasih se med študijem srečamo tudi z gradivom in podatki, ki so videti podobno oz. so nesmiselni in neorganizirani in jih med seboj hitro zamešamo. Ena od pomembnih funkcij naših možganov je, da vzpostavljajo red, kjer ga ni. Tu si lahko pomagamo z mnemotehnikami. Pravzaprav gre za miselne igrice, s pomočjo katerih lahko v vsako stvar vnesemo nek red. Mnemotehnike so lahko besedne, vizualne ali številske. Brezovar kot primer navede mešanje med pomenoma besed stalagTit in stalagmit. Prvi ima v besedi črko T, ki si jo lahko vizualno predstavljamo kot kapnik, ki visi s stropa.

S pomočjo takšnih asociacij si podobne dileme zapomnimo lažje, mnemotehnike, ki si jih izmislimo sami, pa so najbolj učinkovite.

shutterstock_458920279.jpg

Če bi snov radi znali dlje časa, se ne učite v zadnjem trenutku

Kako pa se učiti, da bo pridobljeno znanje v glavi ostalo za dolgo in ne le dokler ne odpišete izpita? Nemški psiholog Hermann Ebbinghaus, ki je ustvarjal ob koncu 19. stoletja, je opredelil učinek zamika, znan tudi kot spacing effect.

Gre za to, da si informacije bolje zapomnimo, če si jih časovno razporedimo. Kar pomeni, da se ne začnemo učiti dan pred izpitom, saj je takšno znanje kratkega roka. Učili naj bi se večkrat po malo in razporedili snov, ki jo moramo predelati. Dokazano je namreč, da tak način učenja pripelje do dolgotrajnejših rezultatov.

"Na dan pred izpitom učenje zagotovo ni slabo, ni pa fino, da se takrat šele začnemo učiti. To ne pomeni, da izpita ne bomo naredili, ni pa to dolgotrajno znanje," pove Brezovar. Učenje na dolgi rok in znanje, ki vam ostane tudi po izpitu, pa sta pravzaprav ves smisel študija, saj se ne učite zgolj za izpit na faksu, ampak za vse življenje.

shutterstock_201109085.jpg

Večer pred izpitom se sprostite, saj trema megli um

Psiholog študentom predlaga, da študij tempirajo tako, da dan pred izpitom ostane zgolj za ponavljanje snovi. "Zadnji dan si snov obnoviš po točkah, s tem pa postaviš vozličke v možganih, ki se bodo sprožili, ko bo vprašanje ob njih trčilo," pove Brezovar. Predlaga, da večer pred izpitom izkoristite še za kakšen sprehod ali film, s katerim premagate tremo in živčnost, saj ta lahko povzroči, da informacije, ki jih sicer veste, v ključnem trenutku ne boste znali spraviti na papir.

Dober spanec utrdi snov!

Čeprav se zadeva v teoriji sliši odlično, pa se včasih zgodi, da se utegnemo učiti šele zadnji dan (oziroma noč) pred izpitom. Raziskave sicer kažejo, da ima spanje zelo pomembno krepčilno funkcijo. Pogosto se nam zgodi, da imamo pred spanjem občutek, da ne znamo veliko, ko se zbudimo, pa so naše misli veliko bolj bistre. Informacije se med spancem namreč dodatno utrdijo, zato si ga ne kratite po nepotrebnem. 

Avtor: Maja Fister

Foto: Shutterstock


oddajte komentar

preberite tudi

7 očitnih znakov, da je tvoja poletna romanca pravzaprav tvoj sanjski partner

Zakaj me še ni zaprosil? Pet najpogostejših razlogov za njegovo odlašanje

Odkrito, zakaj moški lažje od žensk dosegajo orgazme

ne spreglejte