Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Mojca Cepuš o slavni dieti in pravilih, ki se jih je dobro držati

Če mislite, da boste izgubili kilograme samo zato, ker boste omejili čas prehranjevanja, se motite.

5.7.2020 ob 5:50 | Foto: Pivk Mavric, GettyImages

Slika avtorja - Pia Pangos Piše:

Pia Pangos

pia.pangos@delo.si

Mojca Cepuš o slavni dieti in pravilih, ki se jih je dobro držati

O Intermittent fastingu ali prekinitvenem postu je bilo v zadnjem času napisanega že veliko. Gre za dieto, ki navdušuje številne ljudi po svetu, a v resnici ne gre za nobeno revolucionarno ali novo obliko prehranjevanja, ampak bolj za stara modrost. O IF dieti, smo govorili s svetovalko za zdravo prehrano in hujšanje ter nutricionistko Mojco Cepuš, ki postenje pozdravlja in pravi, da tudi sama vsak dan svojemu telesu privošči 12-urni oddih od hrane.

»Veliko narodov, na primer Japonci, že ves čas tako jedo in tudi naše babice so vedele, da ni dobro iti spat s polnim trebuhom. Ko pride telo v obdobje stradanja, prihaja do določenih procesov. Pravi posti so zelo učinkoviti v smislu zdravljenja – postenje s sadnimi sokovi ali vodo, IF pa verjetno je bolj kot neka preventiva, za dobro regeneracijo. Če greš spat s praznim želodcem, se telo bolje regenerira. To je vezano na hormone in na proces avtofagije, ki ga je leta 2016 opisal Japonec Yoshinori Ohsumi in za to celo prejel Nobelovo nagrado za medicino,« nam je povedala.

»Če je cilj izguba kilogramov, je treba temu prilagoditi prehrano. Zaradi samega IF pa ne bo izgube kilogramov.«

Kakšna oblika posta je najbolj primerna, je odvisno od posameznika. »Menim, da je najbolj optimalno 12 ur, lahko pa tudi več. Če so zdravstvene težave, je smiselno iti na pravi post, a se je treba pred tem posvetovati s terapevtom za post. Eno izmed pogostih vprašanj je, kaj jesti, ko se lotiš IF, ampak je odvisno od tega, kaj želiš. Če je cilj izguba kilogramov, je treba temu prilagoditi prehrano. Zaradi samega IF pa ne bo izgube kilogramov,« je povedala in dodala, da je za zdravje ključnega pomena, da posameznik ne uživa hitre hrane, bele moke, rafinirana soli, belega sladkorja, predelanih mesnih izdelkov in nasploh prevelikim količinam mesa.

Cepuševa pravi, da je Intermittent fasting oblika prehranjevanja dobra preventiva, podlaga, da se zvečer ne prenaješ. »To, da se zvečer naješ težkega in mastnega mesa in potem ne ješ do drugega dneva do dveh popoldne, ni dobro iz več razlogov: slabe prebave hrane, slabše regeneracije in povečane splošne utrujenosti. To je dobra podlaga za naprej, je pa pomembno, da potem prehrano prilagodiš svojemu življenjskemu slogu in da ješ zdravo in uravnoteženo,« pravi. Sama prisega na to, da je četrtina obroka sestavljena iz ogljikovih hidratov, četrtina iz beljakovin, polovico obroka pa naj bi sestavljala zelenjava. Po načelu 25, 25 in 50.

Kaj jesti, ko je post prekinjen

Na spletu je najti ogromno nasvetov in predlogov, kaj naj bo prvi obrok po 12-, 16- ali večurnem postenju. Cepuševa na to gleda z zdravstvenega vidika. Ob vsem skupaj poudarja, da je najbolj pomembno, kaj je cilj takšnega načina prehranjevanja. »Če želiš shujšati, je res najbolj preprosto, da se naješ mesa in zelenjave, a to dolgoročno ni vzdržljivo, kaj šele zdravo.«

»Če nekaj časa ne ješ, potem ne želiš telesa obremeniti s hrano, ki je težko prebavljiva. Dan je najbolje začeti s hitro prebavljivo hrano. Odlično je sadje, a iz prakse vidimo, da to običajno ni dovolj. Za zajtrk priporočam mlečne kaše, ovsene kosmiče, proseno kašo, pa tudi jajca, kruh s pršutom, avokado ali humus. Ne bi pa svetovala za prvi obrok mastnega zrezka.« Kot primer dobrega jutranjega obroka izpostavi tudi palačinke, ki jih sama pripravi zgolj iz polnozrnate moke, vode in soli. Doda jim še med, cimet in limonin sok.

Zjutraj lahko prebavljivo hrano, zvečer pa takšno, ki je bogata s kalcijem in magnezijem. 

Zdrav način prehranjevanje ne pomeni, da se morate čemu odpovedati. Cepuševa pravi, da lahko jemo tudi pico, a če želiš pojesti pico, je dobro, da poješ kos pice in zraven skledo solate. A pri tem je treba upoštevati, da so osnovne surovine kvalitetne, da je moka polnozrnata, mesnine ne vsebujejo nitratov in da ne uporabljate nerafiniranega sladkorja. »Če želiš palačinke, poješ pred tem zelenjavno juho. Hočeš torto? Ni problema, pred tem pojej solato in juho.«

Kaj jesti za kosilo? Cepuševa pravi, da kar koli, a je pomembno, da obrok vsebuje ogljikove hidrate in zelenjavo. »Vse razen solate s piščancem,« doda v smehu. Za večerjo pa priporoča hrano, ki uspava. To je hrana, ki vsebuje magnezij in kalcij. Predlaga ovsene kosmiče na kravjem mleku z žlico medu, poletno in mleko, različne juhe, blitvo in krompir, ramen, riž, zelenjavo v voku, med lažje prebavljivimi pa so tudi riževi rezanci.

Za konec še doda, da je s psihološkega vidika najbolj pomembno to, da je večerja manjša od zajtrka in da lažje preživimo dan, če ga začnemo z dobrim obrokom.

Preberite še: Prekinitveni post: Postenje vpliva na hormone, ženskam lahko zaostane menstruacija

Morda vas zanima tudi: Prekinitveni post: Dieta, ki je obnorela tudi Slovence (obrazložitev kinezologa in izkušnje bralcev)


oddajte komentar

preberite tudi

Zakaj bi morali pred seksom popiti kozarec vode

Miška, princesa ali bejbi … skrito sporočilo vzdevka, s katerim vas kliče dragi

Pet stopenj vsakega razmerja (preverite, v katerem sta trenutno)

ne spreglejte