Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Manca Čampa Pavlin: O tem, zakaj pred otroki ne smemo biti tiho

Zakaj smo tiho, med tem ko bi svojim otrokom večkrat morali povedati, kaj si v resnici mislimo.

18.12.2019 ob 5:50 | Foto: Petra Cvelbar

Slika avtorja - Manca  Čampa Pavlin Piše:

Manca Čampa Pavlin

novinarka in podjetnica

Manca Čampa Pavlin: O tem, zakaj pred otroki ne smemo biti tiho

Veliko stvari lahko v svojem življenju zaobjamem z mirnostjo. Ko pa je govora o iskrenosti, se enostavno ne morem zadržati. Vame buši velik vročični val, ki mi ne da miru, dokler občutij ne dam na plano. Do nedavnega sem se pri tem zadrževala predvsem zaradi otrok, dokler nisem ugotovila, da si tudi oni zaslužijo izvedeti, kaj si v resnici mislim.

Prejšnji teden sem s hčerko obiskala zdravnika, po tem ko je bila pet dni vročična. Za dobro jutro sem dobila pozdrav od medicinske sestre, ki me je nestrpno oštela, ker nisva bili naročeni. Ne bom izgubljala besed, zakaj sva nenapovedano prišli z visoko vročino, ki je trajala precej časa, kar želim povedati je, da sem včasih v takšnih situacijah tiho, v večini pa ne. Ko sva se s hčerko usedli v čakalnico, sem ji razložila, da je medicinska sestra po vsej verjetnosti neprijazna zato, ker je ta hip na voljo premalo kadra, ki bi ji pomagal, bolnikov pa je preveč. Povedala sem ji, da je najbolje za vse, da jo skušava razumeti, čeprav ni prav, da se je do naju tako obnašala. Zakaj se mi je zdelo pomembno, da ji to razložim? Ker majhne glavice vse srkajo vase, pri tem pa jim nihče ne razloži nastale situacije.

Kakšno sporočilo dajemo otrokom, če smo tiho, kadar nas nekdo nadira, ali se iz nas norčuje? Kaj jim povemo s tem, ko se ne odzovemo na opazke ali še huje trpinčenje? Da moramo biti v življenju ponižni, pokorni, nositi sklonjeno glavo in da je najbolje, da smo preprosto tiho.

 

In tiho smo preveč pogosto. Tiho smo, ko vidimo na cesti mrtvo žival ali ko kdo izusti kletvico. Tiho smo, ko je nekdo z nami nesramen ali je nesramen s kom drugim, mi pa se obrnemo stran, saj smo prepričani, da to ni naša stvar. Tiho smo, ko se komu od odraslih kaj zgodi, ali ko se s kom spremo. In prepogosto smo tiho takrat, ko so ranjena njihova čustva.

Pred kratkim se je hči soočila s tem, da je nekdo od odraslih ni želel pozdraviti. Ko se je to zgodilo prvič in drugič, sem bila tiho. Razmišljala sem, kakšno sporočilo ji dajem s tem, ko je v očeh drugih nevidna. Naj bo tiho tudi ona, naj bo vesela, da sploh obstaja? Po tem, ko se je nekajkrat izmaknila tej temi, čeprav je ob neki drugi priložnosti dala vedeti, da jo je prizadelo, sem ji razložila, da včasih tudi odrasli ljudje preprosto ne zmoremo pozdraviti, tako kot včasih ne zmore pozdraviti sama. Predvsem pa sem ji želela povedati, da ni nič narobe z njo, da jo imam rada in da je pomembna. Da jo jaz opazim in da jo opazijo tudi drugi.

Nihče ne pravi, da moramo biti pri tem, ko svoje mnenje vpričo otrok povemo drugim, nesramni. Nihče ne pravi, da je resnica le ena in da je naše mnenje nezmotljivo. V večini pa bo našega otroka zanimalo predvsem to, kaj si mi mislimo o določeni stvari in kakšen je naš pogled na svet. Ker jih v resnici s tem učimo strpnega pogovora, učimo jih, da se je pomembno odzvati tudi takrat, ko se nihče drug ne. Zakaj? Ker nam je mar, ker nam ni vseeno.

Zavedajmo se, da je bolj kot to, kar otroku govorimo, pomembno, kaj v resnici čutimo in kako se odzovemo.

Tiho smo tudi, ko vidimo ljudi, ki so drugačni od nas. Na morju so tako otroci opazovali fanta, starega dvanajst let, katerega duševno zdravje bi lahko primerjali z enoletnikom. Zopet bi lahko bila tiho, pa je tokrat tišino pretrgala hči. Zanimalo jo je vse, od tega, koliko je star, zakaj se tako obnaša in zakaj očka ves čas zanj tako skrbi. Ko sem na glas razmišljala o tem, da si ne bi želela, da bi se moj otrok kdaj takšnim otrokom posmehoval, me je mama opomnila, da je še bolj pomembno to, da se jih ne bi bal. Razlog več, zakaj je pomembno, da smo z otroki iskreni. Od trenutka, ko sem hčeri objasnila, kako živi fant, se je večkrat usedla v njegovo bližino in ga opazovala, povsem nevsiljivo, samo želela je videti, kakšen je njegov svet.

Tudi smrt pri nas ni tabu. Babica Slavka in dedi Ivan sta postala zvezdi. Zvezde so nastale malce pred planeti in takrat, ko je nastalo vesolje. Včasih ju otroka kličeta čez balkon, včasih jima prirejata predstave, vesta pa, da bdita nad njima, nedaleč stran od zvezdice Zaspanke. Za nas je takšna debata povsem običajna, iz nje ne delamo drame, niti se je ne izogibamo.

Pozabljamo, da najbolj boli ravno tišina. Bolijo nerazjasnjene stvari. Dogodki, ki so nastali mukoma in obviseli nekje nad nami. Bolijo prepiri med starši. Tišina po njih, ki reže zrak in otrokom dušo. Ta ustvarja neprijetna občutja, ki jih ne morejo z nikomer deliti, saj se vsi okoli njih pretvarjamo, da je vse v redu.

 

Pred kratkim smo z otroki obdelali vse dimnike na poti do bližnjega mesta. Dimniki so sila pomembna reč, skozi njih namreč v naše domove splezata dedek Mraz in Božiček, med tem ko Miklavž svoja darila pusti pred vrati. Čisto vsaka stavba ima dimnik in skozi vsakega lahko spleza dobri mož. Ko me je hči vprašala, če vidim, kako čez nebo leti Miklavž, ki se bo kmalu ustavil pri nas, pa sem se le navdušeno nasmehnila in bila tiho. Tiho, ker se zavedam, kaj malim glavam zares pomeni čarobni svet, ki ga imajo. Vanj se zatečejo vsakič, ko jim je lepo in se želijo igrati, predvsem pa vsakič, ko jim je hudo. Za otroke je večina stvari čarobnih, čarobna je mamica, čaroben je tudi očka, čarobna sta babica in dedi, čarobna je tudi narava, čarobne so živali. Čarobne so vse malenkosti, ki se jim spodmaknejo v trenutku, ko odrasli prenehamo verjeti v čarobni svet, ali jih pustimo, da se morajo v neprijetnih trenutkih sami spraševati o svoji vrednosti in o vrednosti svojega sveta.

Naslednjič, ko se znajdete v kočljivem položaju in imate ob sebi otroka, se spomnite, da ste zanj superheroj s krili, batmobilom in nadnaravnimi sposobnostmi. Pomislite, koliko vam zaupajo in da bi dali roko v ogenj zato, da vas zaščitijo. So vaš največji oboževalec, zato jih ne ignorirajte, ko ste postavljeni v neprijetne situacije. Ne podcenjujte jih in njihovega dojemanja sveta. Ne mislite, da ne opazijo stvari, ne mislite, da jih ne čutijo. V resnici čutijo bolj kot kdor koli, česar pa vam ne bodo izdali, le njihov pogled se bo spremenil. Zaščite njihov čarobni svet s tem, ko jim večkrat objasnite resnico. Tudi na takšen način boste z njimi vzpostavili pomembno vez in jim hkrati pokazali, da je pomembno v življenju povedati svoje mnenje.


oddajte komentar

preberite tudi

Lovijo nedolžne mladeniče in druge zmote o pumah (po izkušnjah ene od njih)

Starost, pri kateri ženske najlažje doživijo orgazem

To vsak moški na skrivaj občuduje pri svoji izbranki

ne spreglejte