Jana Morelj: Presenetilo me je, da sem bila nekaterim zanimiva le, ko sem hodila na zabave

Radijska voditeljica in vremenarka Jana Morelj je za Mično spregovorila o tem, katere vrednote želi privzgojiti svoji hčerki in zakaj še vedno nosi oklep, ki jo varuje pred čustvenimi bolečinami.

20.10.2020 ob 5:50 | Foto: Črt Piksi

Slika avtorja - Danaja  Lorenčič Piše:

Danaja Lorenčič

Jana Morelj: Presenetilo me je, da sem bila nekaterim zanimiva le, ko sem hodila na zabave

Velja za eno najbolj priljubljenih in privlačnih vremenark, zato je pogosto deležna komentarjev zaradi njenega videza, kar jo včasih obremenjuje. Zanjo so namreč v življenju pomembnejše druge stvari, saj najbolj ceni iskrenost, sočutje, strpnost in odpravljanje krivic v družbi. Z ekipo Radia 1 že več let pripravlja dobrodelne akcije, s katerimi pomagajo ljudem v stiski. Lani je v okviru 28-urnega dobrodelnega maratona premagala enega od svojih največjih strahov, ko je skočila s padalom iz letala, in dokazala, da je sposobna doseči občudovanja vredne cilje.

Že več kot deset let ste del ekipe jutranjega radijskega programa, obenem ste tudi vremenarka na komercialni televiziji, zato je vaš delavnik zelo dolg. Ste se na takšen način dela povsem privadili in nimate težav s pomanjkanjem energije?

Nisem se navadila na zgodnje vstajanje in se najbrž nikdar ne bom, sicer bi tudi ob vikendih vstajala ob 4.15, a se to nikoli ne zgodi. Čez teden moja budilka zvoni ob 4.10, nato si privoščim pet minut poležavanja. Najhujši je prav trenutek, ko moram vstati iz postelje, se urediti in oditi na delo, pozneje pa je lažje, saj hitro ujamem delovni ritem. Moj delovni dan je lahko res dolg in na začetku poln energije, vendar po koncu radijskega programa adrenalin popusti in nastopi utrujenost. Zvečer sem že kar pošteno utrujena, zato hitro padem v posteljo.

Kako usklajujete delo in materinstvo?

Vse je odvisno od dobre organiziranosti. Preden sem postala mama, sem bila dokaj dobro organizirana, vendar sem sedaj še boljša v usklajevanju svojih obveznosti. Velikokrat moram pri načrtovanju upoštevati tudi nepredvidljive situacije, ki so obvezen del vsakdana z majhnim otrokom, zato skušam določene obveznosti opraviti čim hitreje, prav tako se trudim biti čim bolj učinkovita. Ne izgubljam več časa z razmišljanjem, če naj se nečesa lotim, ampak grem takoj v akcijo. Moja hčerka Mia je polna presenečenj, zato ne morem biti vedno pripravljena na njene odzive. Ne morem se zanesti na to, da bomo pravočasno prišli na družinski obisk ali osvojili kakšen hrib. Če je utrujena, ji omogočim, da se naspi, zato ne prekinjam njenega počitka, temveč se prilagodim njenemu ritmu. Ni vedno enostavno, a z dobro organiziranostjo je marsikaj mogoče doseči.

Kdo vam je privzgojil dobre organizacijske sposobnosti?

Mama. V mladosti nisem bila vedno najbolj spretna pri organizaciji svojih obveznosti, ampak sčasoma sem se naučila, da prelaganje obveznosti na naslednji dan ali celo teden vodi v paniko. Ugotovila sem, da mi to ne ustreza, ampak je bolje, če stvari opravim čim prej, saj sem potem mirna. Kaosa in tveganih situacij, kjer se sprašujem, če mi bo uspelo vse opraviti pravočasno, ne maram.

Preden sem postala mama, sem se včasih počutila prazno.

Pravite, da znate dobro razpolagati s časom. Ali to pomeni, da si znate vzeti čas tudi zase?

Nekatere stvari so še vedno na čakalni listi, ker niso več visoko na mojem seznamu prioritet. Trudim se, da svojo hčerko vključim v dejavnosti, ki me veselijo, zato se pogosto skupaj odpraviva na sprehod v naravo, pred epidemijo koronavirusa sem jo vzela zraven, ko sem se dobila s prijateljicami na kavi. Med porodniškim dopustom sem se redno ukvarjala s športom, zato sva se z Mio večkrat odpravili na Rožnik z vozičkom ali pa sem jo nosila v nosilki. Nič se mi ni zdelo nemogoče. Včasih sem z njo v vozičku ali nosilki prehodila več kot 10 kilometrov na dan. Pomembno je, da ne obupaš nad sabo, ko imaš otroka in si ne rečeš, da sedaj, ko sem mama, ne morem več početi stvari, ki me osrečujejo. Če si vztrajna, lahko dosežeš občudovanja vredne cilje. Občudujem mame, ki se odpravijo v hribe ali v gore z otroki.

Ste se morda kdaj počutili slabo, ko ste na družbenih omrežjih opazovali mamice, ki dajejo vtis, da zmorejo vse?

Niti ne, temveč sem jih vzela kot izziv. Zame so bila nekatera njihova dejanja navdihujoča in večkrat sem se vprašala, zakaj ne bi tudi jaz tega poskusila. Ob fotografijah mamic, ki z otroki hodijo v hribe ali se ukvarjajo z drugimi športnimi dejavnostmi, nisem pomislila, da jaz tega ne zmorem in da je to zame preveč zahtevno. Pogosto sem ob objavah na družbenih omrežjih dobila kakšno idejo, kako lahko tudi midve z Mio skupaj preživljala prosti čas.

Vaše objave na Instagramu so pritegnile precejšnjo pozornost nekaterih medijev, ki so izpostavljali predvsem vaš videz. Med pripravami na najin intervju sem naletela na tri članke, v katerih piše, kako sanjske in izklesane noge imate. Kako se spoprijemate s tovrstno pozornostjo?

Tega še vedno ne sprejemam najbolje. Ni mi všeč, da me nihče ne vpraša, če lahko povzame moje objave z družbenih omrežij. Mogoče je moja napaka, da nimam zaklenjenega profila, vendar ravno zaradi nespoštovanja zasebnosti objavljam zelo malo stvari iz svojega zasebnega življenja. Na mojem profilu se redko pojavijo fotografije moje hčerke. Objavim le fotografije, ki predstavljajo nek mejnik, recimo, ko je šla prvič v vrtec, ko je praznovala prvi rojstni dan. Instagram doživljam kot svoj foto album, zato me ob nekaterih fotografijah preplavijo čustva.

Odkriti ljudje veljamo za nepriljubljene, nesramne, predrzne, a zaradi tega ne bom prenehala biti iskrena. 

Nekateri mediji so osredotočeni predvsem na moj videz in komentirajo, kakšno postavo imam po porodu, čeprav me večinoma hvalijo. Ni pa šlo toliko za načrtno preoblikovanje telesa. Svoji hčerki sem zgolj želela omogočiti, da preživi čim več časa v naravi in da je zdrava, zato sem se veliko gibala in rezultat je prišel sam od sebe.

Najbrž ste kot vremenarka velikokrat deležni komentarjev zaradi svoje zunanjosti. Ste se zaradi tega tudi sami začeli bolj obremenjevati s svojim videzom?

Pogosto sem deležna komentarjev na račun svojega videza. Včasih ljudem ugaja, kako sem oblečena, jih pa nemalokrat tudi moti prekratko ali predolgo krilo, da sem preveč ali premalo oblečena, da imam prekratke ali predolge rokave. Vedno se najde nekaj, kar je za določene ljudi moteče. Na začetku sem kritike vzela še osebno, kasneje pa je na srečo to izzvenelo. Ljudje so ocenjevali predvsem mojo postavo in oblačila, zelo redko pa tisto, kar sem govorila. In to me je sprva obremenjevalo. Kljub temu pa imam fokus na svojem poslanstvu, torej podajanju vremenske napovedi.

Oblačila, ki jih nosite kot vremenarka, vam izbere stilistka. Koliko svobode imate pri oblačenju? Lahko zavrnete kakšno obleko, če vam ni všeč?

Na srečo se lahko s stilistko pogovorim, če mi kaj ne ustreza in večinoma spoštuje moje pripombe. Nekoliko vpliva imam pri oblačenju, vendar nisem jaz tista, ki izbira oblačila. Včasih se ne počutim dobro v določenih oblačilih, ampak se skušam s tem čim manj obremenjevati. Enostavno jih odmislim. Zavedam se, da je moje delo predstavitev vremenske napovedi, zato se osredotočim na to. Vendar gledalci najbrž opazijo, kadar se v določeni obleki ne počutim najbolje.

Zgodi se, da prejmem opazke zaradi svojega videza. Pred dvema tednoma, ko sem imela nekoliko bolj napihnjen trebušček, je nekdo že komentiral, če pričakujem drugega otroka. Negativni komentarji seveda so. Od mene se pričakuje, da sem vedno popolna, kar pa je nemogoče, ker sem samo človek.

Ko nisem več hodila na zabave in nisem popila niti kapljice alkohola, so se nekatere vezi preprosto pretrgale. 

Vas takšni komentarji prizadenejo ali pa ste kljub temu samozavestni in se počutite dobro v svoji koži?

Mogoče sem še vedno malce premalo samozavestna, vendar se je moja samopodoba precej izboljšala. K temu je zagotovo pripomogla hčerka. Že med nosečnostjo so se namreč moje vrednote spremenile, saj sem ugotovila, da sem se v preteklosti preveč ukvarjala z nepomembnimi stvarmi. Preden sem postala mama, sem se včasih počutila prazno. Sedaj sem sicer velikokrat utrujena, ampak bogatejša za nove izkušnje in spoznanja. Predvsem pa sem se naučila povedati stvari iskreno, brez kakršnegakoli ovinkarjenja, četudi je to za nekatere boleče.

Kadar me kdo vpraša za mnenje, ga raje že vnaprej opozorim, da bom popolnoma iskrena, zato naj premisli, če bo to prenesel. Iskrenost je v današnji družbi redka lastnost, ker je lahko boleča, vendar je obenem izjemno dragocena. Če ti nekdo pove iskreno mnenje, lahko nekaj spremeniš pri sebi, v kolikor si to seveda želiš, medtem ko te pohvale, še posebej, če so neupravičene, ovirajo pri razvoju. Toda opažam, da odkriti ljudje pogosto veljamo za nepriljubljene, nesramne, predrzne, a zaradi tega ne bom prenehala biti iskrena.

Ste zaradi iskrenosti, ki je marsikdo ne prenese, ker je včasih boleča, izgubili nekatere prijatelje?

Nekateri ljudje so iz mojega življenja odšli že med mojo nosečnostjo, ker se je moje družabno življenje malce umirilo. To je bila zame precej grenka izkušnja, ki me je zelo presenetila, saj do takrat nisem vedela, da se nekateri družijo z mano le, kadar sem se pripravljena zabavati. Ko nisem več hodila na zabave in nisem popila niti kapljice alkohola, so se nekatere vezi preprosto pretrgale. Toda pozneje sem ugotovila, da nisem izgubila ničesar pomembnega. Vezi s pravimi prijatelji so se le še bolj okrepile.

 

Prijatelji me zaradi iskrenosti cenijo in spoštujejo. Nekateri so hvaležni, ker jim povem iskreno mnenje. Zaradi iskrenosti se ne počutim odrinjeno in ne čutim, da bi bil kdo zaradi tega jezen name.

Najbrž boste tudi svojo hčerko spodbujali k iskrenosti. Katere vrednote ji želite privzgojiti?

Strpnost, sočutje, sprejemanje različnosti, razumevanje krivic in poštenost. Tudi ljubezen do živali je zame zelo pomembna. Verjamem namreč, da če si prijazen do živali, si prijazen tudi do človeka. Prav tako si želim, da postane močna oseba, ki ne nastavi drugega lica, ko prejme udarec. Nočem, da je prijazna za vsako ceno, če so drugi neprijazni do nje. Ne bom dopustila, da je sovražna ali napadalna do neprijaznih ljudi, vendar jo želim naučiti, da takšni ljudje niso najboljša družba zanjo in jo opogumiti, da najde ljudi, ob katerih se bo počutila vredna in jih bo tudi ona cenila. Hočem, da zna postaviti meje tistim, ki ravnajo z njo nespoštljivo. Spodbujala jo bom k prepoznavanju in odpravljanju krivic v družbi. Želim si, da je samozavestna, da ne sledi brezglavo drugim in da je obenem sočutna do tistih, ki si to zaslužijo.

Ste imeli kdaj težave s postavljanjem mej tistim, ki so z vami ravnali nespoštljivo?

Bila sem zelo naivna, ker sem verjela, da so vsi ljudje dobri. Da to ne drži, sem spoznala, ko sem prišla z vasi študirat v Ljubljano. Na vasi smo se vsi poznali, imeli smo podobne vrednote, pomagali smo si med sabo in ob selitvi v prestolnico sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da niso vsi ljudje prijazni. Skušala sem dobiti trdo kožo in nositi sem začela oklep, da sem se lažje prebijala skozi življenje in da me ne bi vsaka stvar tako močno prizadela, saj sem bila zelo občutljiva. Najbolj me je prizadelo, kadar so se dogajale krivice, zato jih sedaj skušam odpraviti.

Še vedno nosite oklep, ki vas varuje pred čustvenimi poškodbami ali ga pogosteje odvržete?

Najbrž ga bom vedno nosila, da se zaščitim. Bolečine, ki jih povzročijo ljudje, me bolijo, še posebej, če to storijo tisti, ki jih spustim blizu. Vendar sedaj pogosteje odložim svoj oklep. Vem, kdaj si ga moram nadeti in kdaj je varno, da ga odložim. Z leti sem se naučila bolje oceniti karakter ljudi, zato se pogosteje izognem bolečini.

Preberite še: Ana Praznik: Včasih sem zelo stroga do sebe. Upam, da se bo to kmalu spremenilo

Morda vas zanima tudi: Nika Kovač: Sistem nas vzgaja v ponižne in izčrpane delavce


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)