Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Fenomen Yuval Noah Harari: Znanstvenik, ki je postal pop ikona

Yual Noah Harari je danes svetovna zvezda, na njegove razmisleke pa se naslanja tudi odmevna domača predstava 2020.

1.2.2020 ob 5:40 | Foto: Aleš Černivec, Mladinska knjiga | Avtor: A. J. (Revija Suzy)

Fenomen Yuval Noah Harari: Znanstvenik, ki je postal pop ikona

Leta 2013 je bil Yuval Noah Harari malo znani akademik, čigar dela so zunaj meja Izraela, njegove domovine, poznali le redki. Že leto pozneje pa se mu je življenje obrnilo na glavo. Njegova knjiga o zgodovini človeštva, ki je izšla v angleškem jeziku, je nemudoma pritegnila akademike pa tudi nekatere druge ukaželjne smrtnike z vseh koncev sveta. Med slednjimi je bil tudi tedanji predsednik ZDA Barack Obama, ki knjige Sapiens: Kratka zgodovina človeštva (v slovenščini je izšla pri založbi Mladinska knjiga) ni mogel prehvaliti. Avtor, ki so ga do zdaj brali predvsem sladokusci, je nemudoma postal hit. Sapiens se je po svetu prodal v več kot osem milijonih izvodov, uspešnici pa sta postali tudi obe knjigi, ki sta sledili, Homo Deus: Kratka zgodovina prihodnosti in 21 nasvetov za 21. stoletje. Harari je postal zvezda. A kaj je v razmislekih tega filozofa in zgodovinarja tako svežega in drugačnega, da navdihuje intelektualce po svetu?

Opozarja na tri nevarnosti

Harari opozarja, da obstoju človeštva, kot ga poznamo danes, v prihodnosti grozijo tri velike nevarnosti: atomska vojna, podnebne spremembe in tehnološka revolucija, posebno vzpon umetne inteligence in bioinženiringa. »Atomsko vojno in podnebne spremembe lahko, upam, preprečimo, naša naloga je, da se jim poskušamo izogniti. Toda tehnološka revolucija, posebno na področju umetne inteligence in bioinženiringa, se bo zagotovo zgodila. Še vedno imamo možnost vplivati na način, kako bosta ti dve revoluciji spremenili svet, a spremenili ga bosta zelo verjetno bolj kot karkoli drugega v zgodovini.«

Smo enaki, a tudi drugačni

Homo Sapiens je le ena od vej na razvojnem deblu različnih živalskih vrst. Kako se mu je torej uspelo tako zelo razširiti? Harari išče podobnosti in razlike med ljudmi in ostalimi vrstami ter jih podaja na zelo zabaven način. »Opice ne boste nikoli prepričali, da vam bo dala banano samo zato, ker ste ji obljubili, da bo imela neomejen dostop do banan po smrti, v opičjih nebesih,« v Sapiensu pojasni posebnost človeškega odnosa do idej. Ugotavlja, da so za uspeh človeštva izjemnega pomena zgodbe, saj skupne zgodbe držijo skupaj velike skupine ljudi. Več pa vedno pomeni tudi močnejše.

Sladkor pobije več ljudi kot vojna

Prav zato, ker stavimo na zgodbe, ne na dejstva, nas je mogoče hitro prepričati v reči, ki niso resnične. Tako se mnogi v zahodnem svetu dandanes bojijo napačnih reči, denimo terorizma, čeprav je, če pogledamo številke, veliko bolj verjetno, da jih bo pokopalo kaj bolj banalnega, denimo prometna nesreča ali sladkorna bolezen. »Leta 2012 je po svetu umrlo okoli 56 milijonov ljudi; 620.000 zaradi človeškega nasilja (v vojni je umrlo 120.000 ljudi, zaradi kriminalnih dejanj dodatnih 500.000). Za primerjavo, kar 800.000 jih je naredilo samomor in 1,5 milijona jih je umrlo zaradi sladkorne bolezni. Sladkor je danes nevarnejši od smodnika.«

Preberite še: Na kavi s Hawkingom (ocena knjige)

Morda vas zanima tudi: Detajl mojega doma: Mateja Hojnik in njeno ljubko stanovanje


oddajte komentar

preberite tudi

Lovijo nedolžne mladeniče in druge zmote o pumah (po izkušnjah ene od njih)

Starost, pri kateri ženske najlažje doživijo orgazem

To vsak moški na skrivaj občuduje pri svoji izbranki

ne spreglejte