Ana Praznik: Včasih sem zelo stroga do sebe. Upam, da se bo to kmalu spremenilo

Z radijsko in televizijsko voditeljico ter pevko skupine Bepop sva se pogovarjali o njenem samostojnem dobrodelnem projektu, zakaj verjame, da je možno z majhnimi dejanji spreminjati svet na bolje in o njeni težnji k popolnosti.

18.10.2020 ob 5:50 | Foto: Marko Ocepek

Slika avtorja - Danaja  Lorenčič Piše:

Danaja Lorenčič

Ana Praznik: Včasih sem zelo stroga do sebe. Upam, da se bo to kmalu spremenilo

Ano Praznik mnogi poznajo kot članico priljubljene skupine Bepop, ki je pred osemnajstimi leti povzročila evforijo na slovenski glasbeni sceni. Po razpadu skupine se je Ana zaposlila kot radijska voditeljica, prav tako je vodila oddajo Delovna akcija, v kateri je s pomočjo ekipe profesionalcev pomagala družinam pri prenovi njihovega doma. Stiske ljudi so se je močno dotaknile, zato se je letos odločila za samostojni dobrodelni projekt, čigar namen je pomagati otrokom iz revnejših družin. Toda njena ljubezen do glasbe ni izginila, zato se je jeseni 2019 skupaj s Tinkaro in Alenko vrnila na glasbene odre.

Članice skupine Bepop ste se lani ponovno združile. Zakaj ste se odločile za vrnitev na glasbeno sceno?

Pred nekaj leti se je začel pojavljati trend obujanja spominov na slovensko glasbo iz devetdesetih in iz prvega desetletja po letu 2000. V nočnih klubih so vrteli pesmi priljubljenih glasbenikov iz tistega obdobja. Organizatorji so kmalu ugotovili, da bi bilo smiselno organizirati koncerte, kjer bi nastopili slovenski izvajalci in predstavili svoje največje uspešnice. Po večmesečnih pregovarjanjih smo se vsi štirje člani skupine Bepop odločili, da se odzovemo povabilu nekega nočnega kluba in takrat smo prvič po mnogih letih spet skupaj stali na odru. Na koncertu je bilo fantastično vzdušje, počutili smo se kot pred osemnajstimi leti. Bilo je ogromno obiskovalcev, ki so bili navdušeni nad našim nastopom. Po tem nastopu dve leti nismo ničesar naredili, čeprav so nas mnogi prosili, naj se vrnemo na glasbene odre. Punce smo bile zainteresirane, medtem ko Simona to ni več veselilo, zato smo se odločile, da bomo same nastopale. Simon temu ni nasprotoval, temveč nas je pri tem spodbujal, zato smo se hitro organizirale in zelo kmalu smo imele 17 nastopov. Na koncertih smo prepevale naše stare uspešnice, potem pa se je pojavilo povpraševanje po novih pesmih, zato smo posnele skladbo Daj se nasmej.

Je bilo ob službenih in družinskih obveznostih težko najti čas za nastope in snemanje novih pesmi?

Smo zelo dobre prijateljice in si zaupamo, zato ni bilo težko organizirati nastopov. Ključno je bilo, da smo se o vsem pogovorile in našle rešitev, ki ustreza vsem. Alenka prepeva še v skupini Sopranos, zato je bila zelo zasedena, vendar smo se ji prilagodile. Tudi meni sta se Tinkara in Alenka prilagodili, ko sem snemala oddajo Delovna akcija, saj takrat nisem mogla pogosto nastopati, ker je bilo snemanje precej naporno. Imele smo približno 20 koncertov, potem je bila razglašena epidemija koronavirusa in so se naši načrti porušili, vendar nas to ni preveč prizadelo, saj je vsaka od nas zasedena z drugimi projekti.

V prvi sezoni so me nekatere stvari zelo prizadele in potrebovala sem več tednov, da sem vse to predelala.

Kako pa ste se počutili, ko je bilo zaradi epidemije koronavirusa prekinjeno snemanje oddaje Delovna akcija?

Bila sem žalostna in razočarana, ker sem to delo doživljala kot svoje poslanstvo. Sem zelo sočutna, zato mi je bilo težko, ko sem videla stiske ljudi, ki smo jim v oddaji skušali pomagati. V prvi sezoni so me nekatere stvari zelo prizadele in potrebovala sem več tednov, da sem vse to predelala. Nekaterih zgodb še danes nisem pozabila, ker so me močno pretresle. Pozneje je bilo nekoliko lažje, vendar me žalostne zgodbe še vedno ganejo, zelo se vživim vanje in jih podoživljam, kar zagotovo ni dobro. Na srečo mi je moj partner Peter zelo stal ob strani med snemanjem oddaje. Vedno sem se mu lahko potožila in se pogovorila z njim o stvareh, ki so me potrle. Bil je neke vrste moj terapevt v tistem obdobju.

Želite sočutje privzgojiti tudi vaši hčerki in jo spodbujate k dobrodelnosti?

Vsekakor. Pomembno se mi zdi, da imajo otroci občutek za sočloveka, da razumejo, kako lepo je, če nekomu pomagaš, saj to v nas prebudi prijetne občutke. Učim jo, da je treba biti odgovoren do živali in okolja. Moja hči Otja skozi igro in vsakdanje situacije spoznava, kako pomembno je pomagati drugim in skrbeti za vsa živa bitja. Želim si, da bo tudi v prihodnosti skrbna, sočutna in odgovorna.

Menim, da je prav, če tisti, ki imajo več, dajo tistim, ki imajo manj.

Pred nekaj meseci ste se lotili samostojnega dobrodelnega projekta, ko ste oblikovali šolske zvezke in druge potrebščine. Kako je nastala ideja za ta projekt?

V zadnjih treh letih, ko sem pomagala družinam v okviru oddaje Delovna akcija, sem postala pozorna na zgodbe ljudi, ki so v stiski. Čutila sem, da ne naredim dovolj s tem, ko vodim oddajo. Hotela sem narediti nekaj več in dolgo sem razmišljala, kako lahko pomagam ljudem, ki živijo v pomanjkanju. Potem se mi je končno utrnila ideja, da bi pripravila linijo šolskih zvezkov in drugih potrebščin, da bi pomagala otrokom, ki prihajajo iz revnejših družin. Vsak si zasluži brezskrbno otroštvo in nihče si ne zasluži živeti v pomanjkanju. Zvezki iz moje linije so za en evro dražji, kot zvezki enake kakovosti. Verjamem namreč, da bodo moje zvezke kupili tisti, ki si to lahko privoščijo in so pripravljeni pomagati tistim, ki nimajo denarja. Menim, da je prav, če tisti, ki imajo več, dajo tistim, ki imajo manj. Moji zvezki, ki so opremljeni z motivacijskimi besedili, spodbujajo sočutje, sodelovanje in z njimi želim vsaj malo prispevati k pravičnejši družbi.

So vas starši naučili, da je potrebno pomagati drugim?

Da, saj smo bili vedno pripravljeni pomagati tistim, ki so se znašli v stiski. Moja mama je to naredila, brez da bi se s tem hvalila. Njena prijazna dejanja sem opazila in se učila od nje. Večkrat je komu podarila oblačila. Zaradi nje sem spoznala, da ni potrebno spreminjati celega sveta, ampak lahko pomagaš z majhnimi dejanji.

Kadar govorimo o sočutju, običajno mislimo na sočutje do drugih ljudi. Kaj pa sočutje do sebe? Znate biti nežni in prizanesljivi do sebe?

To je nekaj, kar se še vedno učim. Skušam biti sočutna do sebe in znam poskrbeti za svoje dobro počutje, zato si občasno privoščim masažo. Včasih se s Petrom odpraviva na kratek oddih in takrat najino hčerko pazijo najini starši.

Sta imela s partnerjem po rojstvu hčerke težave s privajanjem na spremembe v vajinem odnosu?

Spremembe, ki so se zgodile, so se nama zdele povsem naravne, saj ni bilo več toliko časa za partnerski odnos, ker sva morala skrbeti za otroka. Nisem se obremenjevala z vsako malenkostjo pri vzgoji, vendar sem imela kljub temu potrebo, da hčerki nudim brezskrbno otroštvo in hotela sem biti popolna mama. Toda, če želiš biti popoln na nekem področju, se moraš temu popolnoma posvetiti, kar terja svoj davek. Prvih nekaj mesecev materinstva, ko se privajaš na skrb za otroka, je normalno, da se partnerstvo spremeni, ker se ne moreš več posvečati partnerju v tolikšni meri kot nekoč. Z leti, ko otroci odraščajo, pa se spet vzpostavi ravnovesje v partnerstvu, saj otrok ne potrebuje več toliko tvoje pozornosti, ker njegovo preživetje ni več odvisno od tebe. A to ne pomeni, da hčerki ne posvečava veliko časa.

Stremite k popolnosti tudi na drugih področjih svojega življenja?

Da, čutim potrebo, da vse stvari opravim popolno, kar ni vedno dobro. Sami sebi postavljamo previsoke cilje in nikdar nismo povsem zadovoljni, ker pogosto mislimo, da bi lahko stvari opravili še bolje. Toda na neki točki si moraš reči, da si naredil vse, kar si lahko.

Včasih sem zelo stroga do sebe, vendar upam, da se bo to spremenilo in da se bom znala pohvaliti za določene dosežke ali pa se ne bom obsojala, če ne bom dala 150 % od sebe. Najtežje je, kadar imam več projektov hkrati, saj skušam pri vseh dati vse od sebe, vendar me to izčrpava. Trudim se pravočasno prepoznati, kdaj mi primanjkuje energije in se takrat ustavim.

Vam glasba predstavlja sprostitev ali ste tudi na tem področju strogi do sebe in hočete narediti vse popolno?

Nedavno smo v studiu snemale novo pesem in opazila sem, da sem bila ob poslušanja demo posnetka nezadovoljna. Pripomnila sem, da bi lahko stvari drugače odpela, da bi se lahko bolj potrudila, medtem ko so bili ostali navdušeni nad mojim petjem. Pričakovanja, ki jih imam do sebe ali do nekega projekta, me pogosto vodijo do razočaranj. Če ne pričakuješ ničesar, ne moreš biti razočaran, vendar je težko znižati svoje standarde in opustiti pričakovanja, če tega nisi navajen. Naučiti se moram, da je povsem normalno, če kdaj naredim kakšno napako in da se ni smiselno obremenjevati z malenkostmi pri delu.

Omenili ste, da ste Bepopovke posnele novo pesem. Kdaj jo bomo lahko slišali?

Nimamo še točno določenega datuma, vendar bomo pesem predvidoma predstavile šele naslednje leto. Trenutno namreč pripravljamo glasbeni projekt, ki bo nekoliko drugačen, saj vanj ne bomo vključene le članice skupine Bepop. Upam, da se bodo omejevalni ukrepi za glasbenike čim prej sprostili, saj se veselimo novih nastopov.

Preberite še: Mlada slaščičarka Nika šla korak dlje: takšnih pralin še niste videli

Morda vas zanima tudi: Mojca Bitenc Križaj: Biti zdravnik ali umetnik sta poklica, ki se ne končata po 8 urah, moraš jih živeti


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)