Odprta zveza: vse, kar ste hoteli vedeti (a niste upali vprašati)

Glede na rezultate, sicer že leta 2016 opravljene raziskave, je tedaj v Združenih državah Amerike imela vsaj eno izkušnjo s sporazumno nemomogamijo vsaka peta odrasla oseba.

Leta 2020 izvedena anketa je pokazala, da si le 56 odstotkov prebivalcev ZDA želi popolnima monogamne zveze, zlasti mladi so vse manj naklonjeni ideji, da bi imeli le enega seksualnega partnerja. Monogamija preprosto ni tako priljubljena, kot bi si mnogi mislili.

Veliko je takšnih, ki se jim zato poraja ideja o odprti zvezi, takole pa strokovnjaki pojasnjujejo vse, kar mnoge zanima o takšnem odnosu, le redki pa si upajo tudi vprašati.

Kaj je odprta zveza?

"Gre za odnos med osebama, ki lahko seksualne izkušnje nabirata tudi izven glavnega odnosa," je povedala psihologinja Nicolle Zapien, dekanica Šole za profesionalno psihologijo in zdravje na inštitutu za integralne študije v Kaliforniji. Ker takšen odnos temelji na sporazumu, ne gre za varanje.

"Odprta zveza nima zgolj ene definicije," pa meni psihoterapevtka Tamara Pincus, kar pomeni, da obstaja v neštetih oblikah: "Včasih se ljudje v monogamni zvezi zaljubijo v nekoga drugega, včasih gre za svingerse odnose, včasih za redne, drugič za naključne izlete v drugo spalnico.

Razmerja so lahko odprta v seksualnem ali ljubezenskem smislu, lahko so dolga, kratka, za vse odprte odnose pa je značilno, da so osnovani na konsenzu med partnerjema, ki se za takšen odnos odločita ter med vsemi, ki jih vključita vanj."

Kako funkcionirajo takšni odnosi? Obstajajo pravila?

Tako, kot ni zgolj ene definicije odprte zveze, tako tudi ni samo enega dogovora, ki bi ustrezal vsem, ki se odločijo zanjo. Par mora najprej ugotoviti, kako naj bi bil videti takšen odnos, na podlagi pričakovanj pa določiti pravila igre.

"Obstaja nešteto pravil, ki zadevajo tovrstne odnose, napisane so celo knjige na temo, kako komunicirati v omenjeni zvezi," pojasnjuje Pincusova.

Ljudje v takšne odnose praviloma vstopajo z namenom zadovoljiti več potreb. Motiv zanje je lahko spolno neujemanje partnerjev, zapolnjevanje čustvenih potreb, druženje, popestritev glavne zveze, skratka, tudi teh je več.

"Poliamorni pari izven osnovne zveze praviloma iščejo čustvene povezave, svingerjem gre zgolj za seks," je povedala Elisabeth Sheff, strokovnjakinja za odprte odnose in dodala: "Tako, kot se razlikujejo motivi, tako se razlikujejo tudi pravila. Nekateri pari se denimo sestajajo le z drugimi pari, pri drugih je izbira povsem na partnerjih, tretji vključujejo istospolne izkušnje.

Nekateri nočejo, da partner svoje druge partnerje vodi domov, nekateri kot pogoj navajajo, da se sestajajo samo z osebami, ki ne živijo v istem kraju. Skratka, vsak par mora na podlagi svojih prioritet postaviti smernice ter pravila in se jih, kar je ključno za vse, držati.

 Za vse velja tudi, da mora biti komunikacija povsem odkrita in še ena pomembna postavka: varen seks je vedno prisotna zahteva. Brez izjeme.

So odprte zveze zdrave?

"Tako kot monogamne zveze, so lahko zdrave ali toksične tudi poligamne. Vse je odvisno od tega, kako zreli in mentalno odrasli so ljudje, ki so v njih," pravi Sheffova

"Če so prisotni prisila, manipulacija, izsiljevanje, pogojevanje in podobne zadeve, potem zveza ne more biti zdrava. Ne glede ena to, ali je monogamna ali odprta," se strinja tudi Zapeinova.

Je pa več raziskav pokazalo, da imajo odprti odnosi kar nekaj prednosti. Ena iz leta 2018 je denimo odkrila, da so svingerji s spolnim življenjem bolj zadovoljni, kot osebe v monogamnih odnosih ter da so osebe v odprtih zvezah z odnosom na sploh zadovoljne v prav tolikšni meri, kot tiste v monogamnih.

Je odprta zveza zame?

Vsak mora to najprej razčistiti pri sebi in nato še s partnerjem. Treba pa se je zavedati, da obema pripada enako svobode.

"Nikar ne mislite, da boste z odprto zvezo več seksa deležni samo vi. Mnoge vzburja misel na to, da bi imeli v postelji več partnerjev, a imajo zadržke do tega, da bi bil enakih izkušenj deležen življenjski sopotnik. V tem primeru o odprti zvezi ne bi smeli razmišljati," opozarja Sheffova.

"Temelj za odprto zvezo je zdrav osnovni odnos, v katerem ni ljubosumja in ne drugih toksičnih obnašanj. Odprta zveza ni in ne more biti način reševanja težav v bazični. Prav tako i primerna, kadar se s to idejo ne strinjata oba partnerja. Če ima en pomisleke, ne glede na to, kakšni so ter od kje izvirajo, opustite misel na takšen odnos," svari Zapienova.

"Poglejte širšo sliko, če se ob ideji odprte zveze ne počutite lagodno, če se lagodno ne počuti partner, če ne prenesete misli, da bi ta bil v objemu nekoga drugega, odprta zveza ni za vaju," meni tudi Sheffova.

Kako sploh predlagati odprto zvezo?

Če se boste vendarle odločili idejo predočiti partnerju, se pred pogovorom dobro oborožite s kvalitetnimi informacijami. Vprašajte, kakšno je njegovo /njeno mnenje o takšnem odnosu, ne bodite vsiljivi temveč strpni, pozorni in poslušajte odgovore ter jih sprejmite tudi, če ne bodo v skladu z vašimi pričakovanji.

Če se bosta odločila stopiti na to pot, namenita dovolj časa postavljanju pravil in komunikaciji. Brez zadrege morata imeti priložnost izraziti dvome, ki se morda pojavijo po tem, ko se že odločita za odprto zvezo in se pokažejo v konkretnem stiku z njo.

Nikoli ne zanemarita varnega seksa in se redno testirajta za spolno prenosljive bolezni. Včasih bo morda treba spremeniti in prilagoditi pravila. Bodita fleksibilna in predvsem poštena drug do drugega.

V kolikor se zadeva obnese, super, če se ne, prav tako. Tudi glede trajanja odprte zveze ni pravila in če na določeni točki en od vaju ali oba spoznata, da vama ne odgovarja, si vedno lahko premislita.

Do tega imata oba ter vsak posameznik vso pravico.

Povzeto po portalu Pervention.com

Preberite še: Pozor, to ni ljubezen to je patološko ljubosumje

Morda vas zanima tudi: Od zakona brez seksa do svinganja: življenje v neobičajnih zvezah (osebne izpovedi)