Zakaj so breskve tako zdrave

Breskev, po latinsko Prunus persica, je srednje velik koščičast sadež s kosmatim olupkom in sočnim, rumenim ali beli mesom. Breskve Izvirajo iz Kitajske in so sorodnice sliv, marelic, češenj ter mandljev.

Užitne so sveže, odlične pa tudi v številnih jedeh. In kar je pri celotni zgodbi najboljše: izjemno so koristne zdravju in njihovo sezono je nedvomno pametno dodobra izkoristiti.

Zakaj? Nekaj odgovorov ima portal Health.

Bogastvo hranljivih snovi

V srednje veliki breskvi (približno 150 gramov) se nahaja približno 240 džulov (58 kalorij), ob tem pa še:

• en gram beljakovin
• manj kot gram maščob
• 14 gramov ogljikovih hidratov
• dva grama vlaknin
• 17 odstotkov dnevno priporočene količine vitamina C
• 10 odstotkov dnevno priporočene količine vitamina A
• osem odstotkov dnevno priporočene količine kalija
• šest odstotkov dnevno priporočene količine vitamina niacina /B3
• Pet odstotkov dnevno priporočene količine vitamina E, prav toliko vitamina K ter bakra in mangana. V manjših količinah so prisotni še magnezij, fosfor, železo in nekateri drugi vitamini B kompleksa.

Omeniti gre še antioksidante, ki se uspešno borijo proti telesnim vnetjem in varujejo pred prezgodnjim staranjem ter kroničnimi boleznimi. Bolj, kot je sadež svež, več antioksidantov je v njem.

Dobre so za prebavo

Breskve pomagajo do dobre prebave. V srednje veliki sta dva grama vlaknin, polovica od teh je topnih, polovica netopnih. Vlaknine skrbijo za zdravo črevesno floro, preprečujejo zaprtje in varujejo pred boleznim prebavil, kot sta denimo kronova bolezen in sindrom razdražljivega črevesja.

Dobre so za zdravje srca

Redno uživanje sadja, kamor seveda sodijo tudi breskve, je dobro za srce. Kajti ti sadeži zaradi vitaminov, mineralov, antioksidantov in vlaknin uravnajo holesterol ter nižajo krvni tlak.

Povišana holesterol in krvni tlak sta med najpogostejšimi vzroki za bolezni srca in ožilja.

Skrbijo za lepo polt

Zaradi antioksidativnega delovanja ter zaradi vitaminov, mineralov in vode, breskve pozitivno vplivajo tudi na zdravje in lepoto kože, saj jo nahranijo, navlažijo in preprečujejo prehiter pojav gub.

Varujejo pred nekaterimi oblikami raka

Tako kot večina sadežev, tudi breskve vsebujejo snovi, ki ščitijo pred različnimi oblikami raka. Za to so najbolj zaslužni karoteniodi, ki delujejo antioksidativno, omeniti gre še polifenole (najučinkovitejši so se izkazali v obrambi pred rakom dojk). V namen preventive s tega vidika sta dovolj dve breskvi na dan.

Ublažijo lahko simptome alergije

Kadar je telo izpostavljeno alergenu, začne pospešeno sproščati hormon histamin, ki povzroča buren odziv telesa v obliki kihanja, srbenja, tudi kašlja.

Nekatere študije so pokazale, da breskve lahko zavirajo nastajanje histamina, vendar le pri osebah, ki niso alergične na ta sadež.

Še drugi učinki

Ob vseh naštetih učinkih, breskve premorejo še druge pozitivne plati:

• Krepijo odpornost. Po zaslugi v njih prisotnih vitaminov in mineralov.
• Premagujejo nekatere strupene snovi: študije so pokazale, da breskve spodbujajo izločanje nikotina iz organizma.
• Uravnavajo krvni sladkor:  Glede na izsledke nekaterih raziskav breskve pomagajo pri uravnavanju krvnega sladkorja in ščitijo pred inzulinsko rezistenco. Res pa je, da je šlo za manjše študije in bodo potrebne še nadaljnje poizvedbe.

Kako izbrati kvalitetne, kako jih shranjevati in kako porabiti

Breskve so poleti dostopne povsod in zlahka jih je vključiti v vsakodnevno prehrano: dobre so sveže, podajo se v hladne in tople jedi, okusne so z jogurtom ali ovseno kašo, pečene na žaru, v smutijih, iz njih so odlične poletne sladice: sladoledi, solate  sorbeti, sokovi, bovle in druge dobrote.

Njihovo zrelost najbolj izdajata tekstura in vonj. Mehkejše in dišeče breskve so praviloma slajše in sočnejše, izogibajte pa se na videz poškodovanim in nagnitim ter tistim, katerih teža že po občutku ne sovpada z velikostjo, saj so praviloma puhle in brez okusa.

Če jih ne nameravate uporabiti takoj, raje izberite trše in jih hranite na pultu, kjer bodo povsem dozorele in se bodo zmehčale.

Na sobni temperaturi jih lahko hranite nekje teden dni, shranjevanje v hladilniku podaljša njihovo obstojnost. Prezrele breskve lahko narezane hranite v zamrzovalniku ali jih vložite v kompot.

Če je le mogoče, se odločajte za breskve lokalnih pridelovalcev, v vsakem primeru pa kupljene dobro operite saj je dejstvo, do so ti sadeži, čeprav zdravi, med s pesticidi bolj obremenjenimi darovi narave.

Preberite še: Okus poletja: Breskova marmelada z viskijem

Morda vas zanima tudi: Sobotni zajtrk: Breskove blazinice z vaniljevo glazuro