Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Žabje sedenje: Zakaj moramo biti pozorni na to, kako otrok sedi

Žabje sedenje morate popravljati in pri otroku spodbujati druge načine sedenja. Pasivno žabje sedenje vpliva na držo in aktivnost celega telesa.

7.4.2021 ob 5:50 | Foto: Gettyimages, Sonja Ravbar

Slika avtorja - Daša Mavrič Piše:

Daša Mavrič

dasa.mavric@delo.si

Žabje sedenje: Zakaj moramo biti pozorni na to, kako otrok sedi

Ko se otroci umirijo in igrajo v svojih kotičkih, si starši z veseljem vzamejo nekaj minut zase ali pa se posvetijo drugim opravilom. A ob naslednji takšni situaciji kljub miru vseeno svojo pozornost usmerite na način, kako vaš otrok sedi. In če se igra v žabjem položaju torej je njegova zadnjica med nogami, boste morali pri otroku spodbuditi drug način sedenja. O tem smo se pogovarjali s fizioterapevtko in specialistko razvojno nevrološke obravnave Špelo Gorenc Jazbec.

Zakaj sedenje po žabje ni dobro za otrokov razvoj, kakšne so posledice?

Tako imenovano žabje sedenje ali sedenje med nogami otroku ne omogoča primerne mišične aktivnosti, nobenih rotacij medenice in trupa. Poudarjajo se fleksijski vzorci spodnjih okončin, kar močno vpliva tudi na samo postavitev stopal, gležnjev, kolen, kolkov v sami stoji in pa na ustrezno poravnavo medenice v stoji in hoji. Sedenje med nogami je zelo pasiven način sedenja, ki vpliva na držo in aktivnost celega telesa, ne samo nog. Vpliva na vzravnano, aktivno držo trupa, poravnavo glave. Tudi na samo gibanje kot tako, kajti v tem položaju sedenja se otroci velikokrat zasedijo in tako ostanejo dlje časa, zelo malo je prehodov iz enega v drug položaj, raznolikega gibanja. Je pa treba razmisliti, zakaj si otrok izbere tak način sedenja. Največkrat je to sedenje prisotno pri otrocih, ki imajo že v osnovi malce nižji mišični tonus ali pa slabši občutek za rotacije, protizasuke telesa. Pa niti ni nujno, da je to močno izraženo, včasih je dovolj že minimalno nižji mišični tonus, pa jim je žabje sedenje, način sedenja, ki jim je zelo blizu, oziroma najlažji. Seveda pa moramo poudariti, da tudi same sile, ki delujejo na sklepe, kosti, mišice, kite, v položaju sedenja med nogami, niso zanemarljive in je tudi iz tega vidika tako sedenje odsvetovano.

Ali so noge na X najverjetnejša posledica?

Kot sem že omenila, je posledic takega sedenja več. Otroka moramo gledati celostno in ne samo po delih telesa. Torej pasivno sedenje nikakor ne vpliva na dobro aktivno držo telesa, ker je pri takem načinu sedenja ni. Če pa se vseeno malo bolj osredotočimo na spodnji del telesa, torej noge in medenico, ker mogoče starši tudi največkrat opazijo težave ravno tam; pri sedenju med nogami so prisotni vzorci, ki vplivajo tudi na sam položaj stopal, nog v stoji in hoji. Kadar otrok veliko sedi na tak način, lahko vidimo, da imajo ti otroci običajno stopala malce bolj obrnjena navzven in bolj obremenjen notranji stopalni lok. Torej ni ustrezne poravnave stopal, s čimer bi se tudi obremenitev na notranji stopalni lok zmanjšala in bi se teža ustrezno razporedila po stopalu. Vendar to ni edina težava, saj so težave stopal in postavitev stopal odvisne od aktivnosti v trupu in posledično od poravnave medenice. In če tega ni, je medenica postavljena v neustrezen položaj, to vpliva na položaj kolkov, kolen in že prej omenjenih gležnjev in stopal. To je tudi sedenje s široko podporno ploskvijo, ki se nadaljuje tudi v stojo in hojo s široko podporno ploskvijo. Kar nas pripelje v začaran krog, kjer ena stvar močno vpliva na drugo. Torej boljša je mišična aktivnost v trupu, bolj pravilna je poravnava medenice, nog in stopal, kar posledično pripelje do manjše podporne ploskve, ker so noge, stopala postavljena bolj skupaj, v širini medenice in posledično bolj poravnana. Prav tako pomanjkanje rotacij v tem načinu sedenja, vpliva na manj rotacij v vsem drugem gibanju, tudi hoji. In ravno rotacije v hoji tudi močno vplivajo na kakovostno izgradnjo stopalnih lokov pri otrocih.

 

Kakšno sedenje otroku ponudimo oziroma predstavimo kot alternativo?

Pomembno je, da otrok osvoji več različnih oblik sedenja in jih tudi čim več uporablja. Kajti le kakovostno raznoliko gibanje lahko prinese ustrezen napredek. Moramo pa vedeti, da otrok, ki z gibanjem nima nekih večjih težav in v gibanju uživa, bo le redko dolgo pri miru, torej da bi sedel dlje časa na istem mestu. Mogoče malo starejši otroci, ki se zamotijo z igro, drugače pa pričakujemo, da bodo otroci veliko v gibanju. Zelo aktivno in tudi kar precej fizično zahtevno je stransko sedenje brez opore na roke. V tem načinu sedenja je aktivnost v trupu zelo velika, kajti v nasprotnem primeru, bi se morali opreti na roko/e, ker ne bi mogli zadržati trupa pokonci, zaradi same težnosti. Pri stranskem sedu je pomembno, da otrok ne sedi ves čas na isti strani, torej da se usede enkrat na levo, drugič na desno stran. Prav tako je pomembno tudi v stranskem sedu, da nima nog postavljenih preveč na široko, saj si s tem olajša aktivnost v trupu. Cilj pa je vedno čim bolj aktiven trup. Tudi sedenje z obema nogama naprej je sedenje, ki je v redu. Pomembno je spet, da noge niso postavljene preveč na široko in predvsem, da noge niso pretirano trde in zategnjene, kajti na ta način otrok kompenzira in namesto z mišično aktivnostjo v trupu, sedenje vzdržuje s kompenzacijo, pretirano mišično aktivnost v nogah. Noge v tem načinu sedenja morajo biti sproščene, mehke, lahko studi rahlo pokrčene v kolenih. Nikakor pa ne smejo biti iztegnjene in stopala obrnjena na noter.

Sedenje med nogami je zelo pasiven način sedenja, ki vpliva na držo in aktivnost celega telesa, ne samo nog. 

Če se otrok sicer veliko giba in premika, sedi pa po žabje le nekaj minut v dnevu, moramo to sedenje tudi popravljati?

Vsako žabje sedenje je slabo sedenje. Več kot se tega slabega sedenja nabere, bolj bo to postal otrokov privzet vzorec sedenja in težje se ga bomo znebili, oziroma ga preprečili. Vendar vseeno, otroka včasih ne moremo ves čas popravljati ali pa mu preprečevati takšnega načina sedenja. Včasih je tudi tako, da je otrok zelo aktiven v gibanju in se v sedenje med nogami postavi le za sekundo ali dve in potem gre naprej. V takem primeru bomo to težko preprečili. Je pa dobro, da če smo zraven otroka in imamo možnost, da ga čim večkrat popravimo. Popravimo ga tako, da ga primemo z obeh strani za medenico, jo privzdignemo in z rokami vodimo čez eno ali drugo nogo v stranski sed. S tem otroka aktiviramo in mu prenesemo njegovo lastno težo telesa na stran, on pa mora temu primerno odreagirati in se ustrezno aktivirati. Nikakor pa ob straneh ne obračamo nog naprej, kajti s tem ne dosežemo ustrezne aktivacije v trupu.

Špela Gorenc Jazbec. Foto: Sonja Ravbar

Če otroka ne opozarjamo ali pa smo za posledice izvedeli šele sedaj, je napaka že storjena oziroma ali je žabje sedenje "nevarno" za vse otroke?

Bolj pomembno kot samo opozarjanje otroka je to, da do otroka pridemo in ga mi vodimo v drugačen način sedenja. Če bomo samo opozarjali, bolj bo otrok postal nepozoren na naše besede. Pomembno je, da ga vodimo v gibanje in v ustrezen položaj, da začuti in občuti sam položaj, spremembo, aktivnost …

Aktivnost in vzorci gibanja in drže se gradijo že od samega začetka in če je osnova kakovostna do sedenja med nogami sploh ne pride.

Najlažje je vplivati na vzorec sedenja in aktivnost še v obdobju dojenčka. Aktivnost in vzorci gibanja in drže se gradijo že od samega začetka in če je osnova kakovostna do sedenja med nogami sploh ne pride. Če pa že, je važno, da to začnemo preprečevati čim prej. Že ko se otrok postavlja na vse štiri in če je postavitev kolen bolj na široko, je pomembno, da zožimo podporno ploskev kolen, da bodo postavljena v širini medenice. Na tak način bo otrok lahko sam prišel do vzorca stranskega seda in potem tudi kakovostno napredoval. Če pa opažamo, da se je začel usedati med noge, ga čim bolj popravljamo. Če ne gre za neke hujše težave, tu ni drugega kot samo čim večkrat ponoviti dober vzorec usedanja, običajno v stranski sed. Večkrat, ko bo to začutil, izkusil, bolj bo ta vzorec vzel za svoj. Večkrat, ko bomo dopustili, da sedi med nogami, manjše so možnosti, da bo spremenil vzorec sedenja. Seveda pa je, tako kot sem omenila že prej, to v veliki meri odvisno od splošne kakovosti mišičnega tonusa, gibanja …

Če pa gre že za večje otroke in je to že postal njihov vzorec sedenja, ga vsekakor čim bolj spodbujamo k drugim oblikam sedenja in smo prav tako pozorni tudi na kakovost preostalega gibanja in njegove drže. Nekakovostni vzorci gibanja in drže so lahko »nevarni«, če se malo pretirano izrazim, za vse otroke, tudi za odrasle. Kajti nekakovostni vzorci ne spodbujajo kakovostne mišične aktivnosti, kar na dolgi rok lahko vodi v razne bolečine, nepravilno držo … In na dolgi rok to ne prinese nič dobrega. Bolj ko pazimo na samo kakovost gibanja in drže, bolj se nam na dolgi rok to obrestuje.

Preberite še: Fizioterapevtka svetuje, kako pravilno dvigujemo dojenčka (VIDEO)

Morda vas zanima tudi: Marko Juhant: Boljše igrače kot starša na tleh še niso izumili


oddajte komentar

preberite tudi

Tri rešitve za tri najpogostejše težave z orgazmom

Nasveti seksologinje za vroč poletni seks

Ne tangice, takšne spodnje hlačke so moškim najbolj všeč

ne spreglejte