Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Prehranski strokovnjak pojasnjuje, kje je črta med zdravim in obsedenim

Brez izgovorov! Vedno obstajajo boljše in slabše izbire.

9.3.2017 ob 7:45

hrana_shutterstock_374683621.jpg

Natrpan urnik, selitve iz ene predavalnice v drugo, za kosilo sendvič, za malico rogljiček z marmelado, bedenje pozno v noč in zbujanje zgodaj zjutraj. Zveni znano?

Življenje dijakov in študentov je stresno. Če k neredni in nezdravi prehrani dodamo še pomanjkanje gibanja, se kaj kmalu lahko zgodi, da se začnejo kopičiti kilogrami. Mična je za komentar prosila doc. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko, ki je pojasnil, zakaj je hitra prehrana slaba in komentiral obsedenost s pretirano zdravim načinom prehranjevanja.

Že slediš Mični na facebooku?

Ključna je zmernost

»Vse raziskave kažejo, da hitra prehrana pomeni, da telo v kratkem času dobi veliko količino energije in kalorij. To je hrana, ki je pretežno bogata z maščobami, soljo in sladkorji, zato vsekakor ni priporočljiva kot redna prehrana tekom daljšega časovnega obdobja. Nič hudega, če je kdaj pa kdaj, ob priložnosti, ko ni druge možnosti. Sicer pa velja, ne le med dijaki in študenti, da bi se morali tovrstni prehrani čim bolj izogibati,« je povedal Pravst.

-->PREBERITE TUDI: Se ne morete upreti hrani? Morda imate čustvene težave, pravi psihoterapevtka

pravst.jpg

Zdravo tudi na bone

A kljub temu, da študenti preživijo večino časa za študijskimi klopi je mogoč zdrav način življenja, ki bo posamezniku omogočil, da čim bolje funkcionira in v polnosti izkoristi svoj potencial. »Obstajajo študentski boni, prav tako tudi obstajajo boljše in slabše izbire študentske prehrane. Vsekakor priporočam, da posegajo po restavracijah, kjer si bodo morda res morali vzeti pet minut več.« Ob tem priporoča naj raje kot po krompirčku in dunajskemu zrezku posežejo po raznolikih solatah.

-->PREBERITE ŠE: Zdrava hrana ni nujno tudi draga hrana

Ob tem naj omenimo še projekt Študent - veš, kaj ješ? Zveze potrošnikov Slovenije, ki ga financira Ministrstvo za zdravje. V sklopu projekta so že pred časom pod drobnogled vzeli povprečen sendvič iz avtomata, ki so na voljo v slovenskih fakultetah. Sendvič je težak 200g, njegova energijska vrednost je 550 kcal (2.300 kJ), vsebuje 20 grame maščobe in 4 grame soli. Tisti, ki pojedo takšen sendvič zaužijejo okoli 20 dnevnih energijskih potreb, 60 odstotkov še varnega vnosa maščob in 80 odstotkov še varnega vnosa soli.

Če niste prepričani, kakšne so dobre in slabe vrednosti živila na 100 gramov, vam bo gotovo prav prišla spodnja tabela, ki je objavljena na spletni strani veskajjes.si.

-->PREBERITE ŠE: Strokovnjak za prehrano športnikov nam svetuje, da preklopimo na kmečko pamet

veskajjes.jpg

Obsedenost s popolnim

Če se na eni strani srečujemo z nezdravim načinom prehranjevanja, smo na drugi priča obremenjenosti z izločanjem različnih živil iz prehrane, raznoraznim dietam in pretiravanju z vadbo. Pravst opozarja, da nobena skrajnost ni dobra. »Dokler gre za nek naraven, zdrav življenjski slog, s tem ukvarjanjem z zdravim življenjskim slogom in zdravo prehrano ni nič narobe. Ko pa to postane obsesija, pa lahko vodi do različnih prehranskih motenj in zdravstvenih težav.« Ob tem je še dodal, da imajo na klinikah že težave s tem, da je vse večji del populacije obseden z izgledom svojega telesa in s tem, kako jih okolica gleda na njihove prehranske navade.

Avtorica: P. Pa. 
Foto: Shutterstock, Vukelič Ljubo/Delo, veskajjes.si


oddajte komentar

preberite tudi

To so tvoji glavni atributi, ki privlačijo moške

Trije jasni znaki, da ljubite napačnega

Ne zanemarite njegovih bradavičk in drugi namigi za res vroč seks

ne spreglejte

Nikoli ne zamudite vaših najljubših vsebin! Prijavite se na mične e-novice!