Melita, na pomoč! Pozitivno negativni

Hja, dogaja se nam vzporedna realnost, podobno kot ob šoku soočenja z drobnim mikrobom pred pol leta, ki potrebuje našo sluznico za svoje razmnoževanje. Osebno imam nekakšen privid normalnosti, vsaj do trenutka, ko je obvezna uporaba mask tudi zunaj in kjer je veliko ljudi. Pred tem ukrepom se mi je na trenutke dozdevalo, da smo se počasi vrnili v stare in znane tirnice. Seveda uporabljam masko, da ščitim druge ljudi pred svojo slino in pršenjem le-te okoli in si jo pač nalagam v svojo masko.

Kdo bi si mislil, da smo prišli tako daleč, da ponavljamo zgodbe izpred sto let. Saj nismo zdaj izumili nič novega ali revolucionarnega. Gledam črno-bele fotografije prebivalcev Evrope po prvi svetovni vojni, kako nosijo maske in rute čez obraz, brivci so preselili svoje stole pred brivnice in so moške seveda brili zunaj, na svežem zraku. Bolnišnice so postelje in bolnike poleti preselile ven, na zrak in sonce. Pred sto leti so se torej prebivalci 'branili' pred virusom španske gripe popolnoma enako, kot se mi zdaj, torej z maskami, fizično distanco in zavedanjem, da sonce in vitamin D pomagata pri krepitvi organizma, da lažje premaga drobcenega sovraga.

Letos sem se za svoj rojstni dan, ki ga praznujem sredi septembra, peljala na toplo v Grčijo. Ob pristanku na letališču so nas večino potnikov testirali na novi koronavirus in smo dobili navodilo, da bomo odgovor, ali smo pozitivni, dobili v roku 24 ur ter da moramo biti ta čas izolirani v svojih sobah. Ker nisem dobila obvestila, pomeni, da sem negativna, se pravi zdrava.

Lenarila sem in izklapljala možganske vijuge ter se predajala plavanju v toplem morju in poležavanju na mivkastih plažah, kar je bilo zame kot hiperaktivno osebo dokaj nenavadno doživetje – cel teden delati tako rekoč nič razen raziskovati otok, jesti lokalne dobrote in vsak večer spiti kakšen koktajl. Ker se skriva hudič v malenkostih, sem ob dremuckanju na plaži v možgane vseeno vsake toliko dobila preblisk oziroma idejo, ki jo zdaj razgrinjam pred vami.

Kakšen je človek, ki mu v normalnih časih rečemo, da je pozitiven? Večinoma ga opišemo kot veselega, radostnega, nasmejanega, optimističnega, pripravljenega pomagati, ki se pogosto tudi iz srca nasmeje. Verjetno se strinjate z mano, kajne? No, kakšna pa je oseba, ki ji rečejo, da je pozitivna v tehle norih časih, ko se vsi bojimo virusa? Hja, da je pozitivna na virus, pomeni, da je nevarna, kužna, jo je za odstraniti od drugih in jo je treba osamiti, da ne bi okužila še drugih ljudi. Torej je taista pozitivna osebnost, kot je opisana na začetku odstavka, z vsebnostjo virusa postala pozitivna, a v bolezensko negativnem smislu.

Ko je posameznik negativen na testiranju za novi virus, je v etimološkem smislu pozitiven, torej je lahko nasmejan in tako rekoč srečen, ker nima nevarnega virusa v sebi. Ta besedna igra in izrazje, ki smo ga že vzeli za normalno stanje, se mi zdita res nenavadna. Ko si na testu za covid-19 negativen, si v bistvu pozitiven, saj ne ogrožaš drugih, ker si zdrav.

Čuden je ta svet. Kaj pa vas mede in vam daje razmišljati? Ali znate ohranjati zdravo kmečko pamet? Upoštevajte ukrepe, da se spet lahko čim prej začnemo odpirati svetu in predvsem drug drugemu, da ne bosta preganjavica in strah pred fizično bližino ostala v nas predolgo, saj kot družabna bitja nujno potrebujemo telesni stik, objem, dotik, poljub, za kar je zdaj tako rekoč zapovedano, da se tega ne sme početi.

Preberite še: Vitamin D se je dobro izkazal kot zaščita pred koronavirusom

Morda vas zanima tudi: Ne pozabimo, gledajo nas otroci. Oni živijo tukaj in zdaj (Piše Manca Čampa Pavlin)