Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Kako veste, da imate težave z alkoholom? (pojasnjuje psihiatrinja Mirjana Radovanović)

Alkoholizem je kronična nenalezljiva bolezen, ki ne izbira.

23.1.2022 ob 8:39 | Foto: Getty Images

Slika avtorja - Špela  Robnik Piše:

Špela Robnik

spela.robnik@delo.si

Kako veste, da imate težave z alkoholom? (pojasnjuje psihiatrinja Mirjana Radovanović)

Novo leto s seboj po navadi prinese kup osebnih zaobljub o zdravem načinu življenja. Ne samo zaradi hrane, tudi alkohola je med prazniki hitro preveč.

Mnogi se po koncu praznikov zato odločijo za post, je pa popraznični čas tudi priložnost za razmislek, ali nas (ali pa našega bližnjega) morda prehitro zanese, ko pride do nazdravljanja z opojnimi substancami.

Kako torej ugotoviti, ali imamo težave z alkoholom? Koliko meric je »dovoljeno« za zmerno uživanje alkohola? O odvisnosti od alkohola, zdravljenju in nevarnosti uživanja alkohola mladih ljudi smo se pogovarjali z dr. Mirjano Radovanović, vodjo Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani.

O tem, ali v času po praznikih opažajo porast primerov zdravljenj odvisnosti od alkohola, je dejala, da prazniki po navadi ne vplivajo na odločitev posameznika, da se odloči za zdravljenje. Pri nekaterih traja celo devet let in več, da storijo ta korak. 

»Seveda pa lahko govorimo o težavah, ki lahko nastanejo po obdobju prekomernega pitja, ki je lahko trajalo teden, dva, mesec dni. Hitra sprememba vzorca pitja z večjo količino in pogostostjo uživanja alkohola lahko prinese za sabo hude zdravstvene posledice (denimo na prebavnem sistemu) in je vzrok nevarnih vedenj – nesreč, samomorov,« je povedala, o odločitvi za zdravljenje pa dejala:

»Gre za proces, preden se posameznik odloči za ta korak. Treba se je resno lotiti te odločitve in se naučiti živeti brez alkohola.« 

Je alkoholizem v porastu tudi v času pandemije?

»Vsa krizna stanja, tudi pandemija, povzročijo povečano rabo alkohola. Raziskave, tako pri nas kot v tujini, kažejo na povečano rabo alkohola, odkar traja pandemija bolezni Covid-19. Tudi pacienti povedo, da je bilo alkohola v času koronavirusa popitega veliko. Sama sem v tem času le redko šla (fizično) v trgovino in vsakič sem postala pozorna, kako veliko alkohola imajo ljudje v nakupovalnih vozičkih. Skrbi podatek, da so bili v letu 2020 večino časa lokali zaprti, pa se to na trošarinah iz naslova alkoholnih pijač, skorajda ni poznalo,« je poudarila.

V vseh kriznih situacijah se raba opojnih substanc poveča.

V vseh kriznih situacijah se raba substanc poveča. Tisti, ki že imajo težave zaradi odvisniških vedenj, so obremenjeni z novimi izzivi v življenju. Tisti, ki pa teh težav od prej nimajo, pa se srečajo z novimi situacijami, na površje lahko privrejo neka nova vprašanja in posledično lahko to zanje pomeni podlago za povečano rabo alkohola, je pojasnila.

Odvisnost, skrita v družbi

O tem, kako se odvisnost od alkohola razkriva v družbi, psihiatrinja pove, da ljudje, ki so bolje »opremljeni«, predvsem intelektualno, znajo prej prepoznati, da imajo težave in znajo tudi bolje obvladovati posledice bolezenskega vedenja. Zato je od zunaj tudi težje prepoznati, da imajo težave. Kaj to pomeni v praksi? 

»V Sloveniji imamo veliko oseb, ki po strokovnih kriterijih imajo težave z alkoholom, vendar pa ne iščejo pomoči, saj še naprej v nekaterih delih življenja normalno delujejo: hodijo v službo, opravljajo svoje delo dovolj kvalitetno oz. vsaj ne delajo škode, doma nimajo nasilnih izpadov, ki bi lahko postali predmet obravnave Centra za socialno delo. Leta in desetletja lahko življenje teče na tak način. Govorimo o funkcionalnih osebah, odvisnih od alkohola, in o funkcionalnih alkoholnih družinah.«

Radovanovićeva poudarja tudi, da je odvisnost bolezen, ki ne izbira. Zato ni nujno, da so odvisnosti od alkohola prej podvrženi ljudje s socialnega roba.

»Ekonomski status ni merilo, imamo osebe, ki so nezaposlene ali nižjega socialnega razreda, pa vseeno znajo peljati življenje brez odvisnosti.«

Alkoholizem, ki je dejansko najbolj skrit v družbi, je alkoholizem med ženskami. »Žensko pitje je stigmatizirano, manj sprejemljivo v naši družbi. Ženske bolj skrivajo svojo odvisnost kot moški, pijejo same in dobro skrbijo za to, da tega nihče ne izve.« 

Mladi bi morali čim pozneje priti v stik z alkoholom

Če nekdo, ki še ne konča telesno-psihološkega razvoja in pride v stik z alkoholom ali drogo, to zelo vpliva na razvoj osebe.

Kako problematična je danes raba alkohola med mladimi, je tudi med njimi že veliko odvisnikov? Radovanovićeva poudarja, da je pri mladih težje reči, da je nekdo že zasvojen. Pogosto je pitje alkohola lahko simptom drugih težav: razpoloženjskih motenj, družinskega okolja … 

»Če nekdo, ki še ne konča telesnega in psihološkega razvoja, pride v stik z alkoholom ali drogo, to zelo vpliva na razvoj osebe. Zato je zelo pomembno, da mladi čim kasneje pridejo v stik z alkoholom. Ta meja 18 let je v skladu s tem, kar v znanosti vemo, in sicer da se razvoj možganov konča nekje do 24. leta. Center za odločanje, za razumevanje situacij, s katerim sprejemamo odločitve, kaj je prav in kaj ne, dozori zadnji,« je povedala o škodljivosti alkohola za mlade.

»Pitje mladih povezujemo z razvojnimi procesi, ki jih vsak mora dati skozi. Zato je težko reči, da je nekdo že zasvojen. Zaradi mladosti telesa, se posledice še ne kažejo ali pa ljudje na to še niso pozorni. Znano je, da se v naši družbi v študentskih časih veliko eksperimentira z alkoholom in se v tistem obdobju veliko pije. Vendar pa po 25. letu s tem velika večina odneha. Nekateri pa ostanejo v teh vzorcih. Ta del populacije ima potencial za odvisniško vedenje in visoko tveganje, da postanejo zasvojeni,« poudarja.

Študije kažejo, da približno 10 odstotkov ljudi, ki se kot odrasli srečajo z alkoholom, tekom svojega življenja izpolnijo kriterije za odvisnost. Če pa se z alkoholom srečajo že pred končanim razvojem, pa to tveganje znaša kar 50 odstotkov, še opozarja strokovnjakinja. Če je govora o tobaku, postane zasvojenih 30 odstotkov odraslih in 50 odstotkov mladih.

Koliko kozarčkov je sprejemljivih?

Meja za zdravje relativno manj tveganega pitja je za moške drugačna kot za ženske, razlog je v sestavi telesa. Ženske imajo večji delež maščob glede na vodo v telesu. Ista količina zaužitega alkohola pomeni za žensko višji nivo v krvi kot za moškega.

Za odrasle zdrave moške velja, da naj ne bi popili več kot 14 meric tedensko, ne več kot pet ob eni priložnosti in vsaj en dan v tednu brez alkohola.

Za odrasle zdrave ženske pa velja ne več kot 7 meric tedensko, ne več kot tri ob eni priložnosti in vsaj  en dan v tednu  brez alkohola.

Ena merica je količina alkoholne pijače, ki vsebuje 10 gramov etanola. Gre za en deciliter vina, ki ima 9 -12 % alkohola, 0,3 dcl žgane pijače, ki ima 40 % alkohola, 0,5 dcl žganih pijač, ki imajo 20 % alkohola in 2,5 dcl piva.

Zdravljenje odvisnosti

 Vsaka intervencija pušča posledice, v nekem trenutku pa je teh posredovanj dovolj, da lahko pustijo dolgotrajni učinek.

Radovanovićeva poudarja, da je bolezen odvisnosti kronična nenalezljiva bolezen, kar pomeni, da lahko pride do ponovitev epizod.

»Izkazalo se je, da za to, da nekdo vzpostavi dolgotrajno treznost, torej eno leto ali več, je potrebno trikrat opraviti neko obliko zdravljenja odvisnosti. Zato je smiselno se večkrat vračati na zdravljenje. Vsaka intervencija pušča posledice, v nekem trenutku pa je teh posredovanj dovolj, da lahko pustijo dolgotrajni učinek.

Morda se vse skupaj ne sliši tako optimistično, a to velja enako za vse kronične nenalezljive bolezni. Nekdo, ki ima denimo sladkorno bolezen, mora večkrat  na zdravljenje, da razume, zakaj je pomembno redno jemati zdravila in biti pozoren na dieto,« je pojasnila.

Za vsak trezen dan se splača boriti, še pravi naša sogovornica. Izkazalo se je tudi to, da denar, vložen v zdravljenje odvisnosti, se že po šestih mesecih treznosti povrne. 

»Od celotne populacije ljudi, ki ma težave zaradi alkohola, tretjina ne potrebuje nekega intenzivnega programa zdravljenja, da prekinejo rabo alkohola. Na drugi strani pa je od 5 do 10 odstotkov takšnih, ki si ne pustijo pomagati.

Za ostalih 60 odstotkov pa je pomembno, da obstaja program, kot je naš, in da se tudi druge organizacije, tudi  izven našega zdravstvenega sistema, ukvarjajo z osebami, ki imajo težave zaradi odvisniških vedenj.«

Preberite še: Nakupovalna norija v času pandemije: bomo varčevali ali se tolažili z darili? (odgovarja psihologinja)

Morda vas zanima tudi: Manja Plahuta in njen boj z anoreksijo: Ponoči sem se zbujala na dve uri in telovadila, da se ne bi zredila


oddajte komentar

preberite tudi

Vedno izberete gospoda napačnega? PRAVEGA boste našli takole!

Zakaj je seks danes slabši, kot je bil nekoč

41-letni devičnik išče ljubezen: »Želim, da je nedolžna«

ne spreglejte