Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Devet grozljivih posledic stresa za telo

Ena negativna posledica vodi v drugo in tako naprej.

22.9.2017 ob 4:50

ThinkstockPhotos-497065610.jpg

Majhna količina občasnega stresa je dobrodošla, kronična napetost pa je povsem druga zgodba. Kajti ne vpliva negativno le na počutje, temveč na čisto vse telesne organe in njihove funkcije.

Zakaj?

Stres je odziv telesa na nevarnost. Ko možgani zaznajo grožnjo, sproščajo več hormona kortizola in adrenalina, s tem se poveča budnost, pospeši srčni utrip in poveča dotok krvi v mišice.

V idealnem svetu bi se telo tedaj, ko nevarnost mine, vrnilo v prvotno stanje, a v sodobnem času, ko smo izpostavljeni takšnim in drugačnim dražljajem, smo v stresu praktično vedno, zadeva postane kronična ter slabo vpliva na zdravje.

Kaj se s telesom dogaja tedaj, ko je v stresu, sta za Health povedala strokovnjaka Cindy Geyer in Joel Kahn, člana ameriške Iniciative za zdravo življenje.

Več uporabnih namigov najdete na Facebooku.

Negativno vpliva na spanje

Najbrž je vsakomur povsem jasno, da stres negativno vpliva na spanje. S tem se strinjata tudi Geyerjeva in Kahn: "Kaj hitro se ujamete v začarani krog. Zaskrbljeni ste in nikakor ne morete pozabiti na skrbi ter zato ne priklicati spanca. Ali se pogosteje zbujate in ne morete nazaj zaspati. Posledično vam ob skrbeh po glavi roji še misel, kako težko boste zjutraj vstali, počitek pa se vse bolj oddaljuje."

Leta 2015 izdevena študija,ki je ženske v srednjih letih spremljala devet let je dokazala, da so bile tiste, pri katerih je bila raven stresnih hormonov v telesu višja, znatno pogosteje žrtve nespečnosti.

Prav ta poveča tveganje za bolezni srca, debelost in sladkorno bolezen tipa dve, kar vodi v nove razloge za stres.

Pomanjkanje spanca vodi v slabe prehranske navade

"Posamezniki, ki spijo premalo, preko dneva pogosteje posegajo po nezdravi hrani," opozarja Khan in dodaja: "Nikomur, ki je neprespan in pod stresom, ne prija brokoli. Vsak raje izbere krofe in ocvrt krompirček."

Leta 2015 izvedena študija je dokazala, da ljudje, ki spijo premalo, pogosteje uživajo kalorično, mastno hrano.
Geyerjeva to pojasnjuje z dejstvom, da pomanjkanje spanja ruši ravnovesje med hormonoma, ki sta zaslužna za lakoto in sitost, grelinom in leptinom, ter tako spodbuja apetit.

PREBERITE še // Vzelo vam bo dve sekundi - tako se izognete stresu na delovnem mestu

Zavira misel na vadbo

"Preobremenjeni, utrujeni in tisti v časovni stiski, praviloma najprej iz dnevnega razporeda črtajo vadbo," pravi Kahn. In rezultat: manj vadbe ter več hrane se prej ali slej odraža tudi na zdravju in tehtnici.

 

Stres v nosečnosti slabo vpliva na otroka

Povišana količina stresnih hormonov v telesu matere na nerojenega otroka vpliva z več vidikov. Prednatalna izpostavljenost stresnim hormonom je dokazano povezana z višjim tveganjem za depresijo, motnjami pozornosti, shizofrenijo in zmanjšanimi kognitivnimi sposobnostmi otroka.

Spremeni hormonsko ravnovesje

Stres negativno deluje na reproduktivno zdravje moških in žensk. Pri slednjih znatno vpliva na menstrualni cikel. Menstruacije zaradi prevelike količine stresnih hormonov postanejo nerede ali povsem izostanejo, opozarja Geyerjeva: "Zadeva je pogojena z evolucijskimi mehanizmi. Stresne situacije telo prepozna kot slabe za otroka, zato zavira plodnost," pojasnjuje in dodaja, da tudi moški niso izvzeti. Kronični stres namreč  po njenih besedah v znatni meri negativno vpliva na kvaliteto sperme.

PREBERITE še // Sedem korakov do manj stresnega življenja

Stres povzroča težave s kožo

Nobeno presenečenje ni, da stres deluje na naš največji telesni organ. Strokovnjaki so izpostavili številne težave, ki sicer niso neposredno povezane z njim, vendar jih ta okrepi. Med njimi luskavica, alopecia, akne in ekceme. Študije prav tako kažejo, da se, kadar smo pod stresom, rane celijo počasneje.

Škoduje srcu

To da srce, kadar ste živčni in napeti, bije hitreje, že veste. Prav tako se tedaj, ko ste pod stresom, v krvi poveča količina adrenalina, ki pospeši srčni utrip in poviša krvni tlak.

Vpliv je tudi posreden: stres je neredko vzrok za škodljive navade, kot je kajenje, vodi v pomanjkanje spanja, spodbuja slabe prehranske navade in odvrača misel na vadbo, kar nedvomno negativno vpliva na srce.

 Zaradi stresa pogosteje zbolimo

Vse več je raziskav, ki kroničen stres povezujejo s pogostejšimi prehladi in drugimi okužbami. Tista iz leta 2012 je denimo dokazala, da so prehladi pri posameznikih, ki so izpostavljeni kroničnem stresu, dvakrat pogostejši kot pri onih, ki se mu znajo izogniti. Razlog utemeljujejo z dejstvom, da stres vpliva negativno na odpornost.

Povečuje tveganje za depresijo

"Zadeva s stresom in depresijo je podobna, kot tista s kokoško in jajcem," pravi Geyerjeva. "Ne vemo natančno, ali je depresija kriva za stres ali obratno, nedvomno pa je povezava jasna in močna."

Nekatere študije dokazujejo, da stres ovira nastajanje nevronov v hipokamupsu. Gre za del možganov, ki je pri posameznikih z depresijo manjši, kot pri zdravih. "Prav tako obstaja povezava med nekaterimi vnetnimi procesi v organizmu in depresijo. Vemo, da je kroničen stres pogosto krivec za vnetja," pravi strokovnjakinja.

Depresija je pogojena s številnimi dejavniki, ameriški narodni inštitut za mentalno zdravje pa jo tesno povezuje tudi s stresom, in ga navaja kot pomemben faktor tveganja.

Vpliva na prebavila

Vas je kdaj, ko ste bili neizmerno živčni, sililo na bruhanje? Torej veste, da stres vpliva tudi na prebavila. Druge posledice tega so še: zgaga, slaba prebava, driska, slabost.

Kot pojasnjujejo na Univerzitetnem centru Maryland, so prebavila in možgani tesno povezani, saj jih nadzorujejo številni isti hormoni, neravnovesje teh je vzrok za prebavne motnje. Prav tako stres pri ljudeh s kroničnimi vnetji prebavil okrepi njihove simptome.

Kaj storiti?

Na stres se sicer vsak odziva drugače, pri vsakomur ga izzovejo drugačni dejavniki, a njegov negativen vpliv na zdravje je neizpodbiten. Zato je pomembno, da se ga naučite obvladovati.
Ključne pri tem so tri strategije: zdrava hrana, vadba in spanec.

Kot pravita strokovnjaka, je najboljša sveža, naravna hrana. Dokazano je, da imajo ljudje, ki jedo več sadja in zelenjave, v telesu manj stresnih hormonov.

Sledi vadba: že preprost polurni sprehod na delo in domov bo zalegel. Ni treba, da gre za intenzivno vadbo.

Spanec: sedem ur in pol naj bo vaš cilj. V prid zdravja, dobrega počutja ter obvladovanja kronične napetosti.

Avtorica: M. FL.
Foto: Thinkstock


oddajte komentar

preberite tudi

Vrste seksa, ki jih preprosto morate doživeti

Odgovori na šest najbolj neprijetnih seksi dilem: Priznati ali zamolčati afero, spolno bolezen …

Zakaj se včasih spremeni velikost vagine in kako to vpliva na seks

ne spreglejte