Deset razlogov za slab zadah. Med njimi tudi preveč govorjenja

Neprijeten zadah je tegoba, ki pesti mnoge. Po nekaterih raziskavah kar enega od štirih ljudi. Prijetna ni ne za tistega, ki se mora z njo spopadati, niti za njegovo okolico. Težko je biti v bližini takšnega človeka, še težje mu je povedati, kaj je narobe. In slab zadah pogosto spremlja stigma, da je posledica neustrezne ustne higiene, čemur pa ni nujno tako. Lahko si umivamo zobe po vsakem obroku, vmes žvečimo osvežilne dražeje, pa imamo še vedno občutek, da nam iz ust zaudarja.

Britanski strokovnjak za ustno medicino dr. Mervyn Druian pa je zdaj pojasnil, da za to tegobo obstaja veliko več vzrokov kot so neumiti zobje. A žal se nekaterih med njimi ne da odpraviti. Slab zadah povzročajo snovi v ustni votlini, ki oddajajo žveplo, žveplo pa je tisti element, ki povzroča neprijeten vonj. Do sproščanja žvepla pride, ko celice začno odmirati, njihove stene pa razpadati. Gre za povsem naraven proces, koliko neprijetnega vonja se bo sprostilo, pa je seveda odvisno od količine tovrstnih celic v ustih. Bolj kot si umivamo zobe in skrbimo za ustno higieno, manj jih je.

Glavni krivec za neprijeten vonj so obolenja dlesni. Zaradi raznih vnetij dlesni otečejo in nekoliko odstopijo od zob. Tako nastanejo drobne špranjice, kamor se zataknejo bakterije in odmirajoče celice, ki zaradi prisotnosti bakterij hitreje umirajo ter posledično sproščajo več žvepla. A tudi če imate povsem zdrave dlesni, vas lahko pesti slab zadah. Zakaj?

Jezika ne čistite redno

Najpogostejši razlog za slab zadah, poleg obolenja dlesni, so obloge na jeziku. Ni še jasno kaj jih povzroča, ali gre za neustrezno prehrano, kajenje, ali kaj drugega, a prav zadnji del jezika je prostor, kjer se bakterije najraje zadržujejo. Mi pa najpogosteje spregledamo, ali pa čiščenju jezika sploh ne posvečamo pozornosti. Če želite preprečiti slab zadah, je prvi korak čiščenje jezika, svetujejo strokovnjaki. Za to ne potrebujete posebnega strgala, povsem dovolj je običajna ščetka za zobe. Le pregrobi ne smete biti.

Preveč govorite

Vse kar dehidrira ustno votlino je potencialni krivec za slab zadah, saj slina pomaga pri odplakovanju mrtvih celic in bakterij, ki ga povzročajo. Zato je zadah toliko slabši zjutraj. Ko spimo, se proizvodnja sline močno upočasni, če ob tem še dihate skozi usta, bo vonj toliko slabši. Enako, če preveč govorite, saj tako v usta pride veliko več zraka, ta pa jih izsuši. Dobra novica je, da je ta vzrok enostavno odpraviti: pijte vodo in tako ustno votlino vzdržujte dovolj vlažno.

Stres

Stres je nadloga, ki vpliva na vsa področja našega življenja in zdravja, tudi na slab zadah. Povzroča namreč, da se upočasni proizvodnja sline, za nameček pa se pod vplivom stresnih hormonov hitreje množijo bakterije in celice, ki povzročajo slab zadah. Če ste pod stresom, si je torej dobro zobe čistiti še pogosteje kot običajno. Ni si jih treba ščetkati petkrat na dan, tako lahko škodujete sklenini, dovolj bo izpiranje z ustno vodico.

Preskakovanje obrokov

Ko jemo, se sprošča slina, slina pa je, kot smo že ugotovili, pomemben dejavnik pri nastanku slabega zadaha. Študija, ki so jo izvedli na univerzi v Bernu, je pokazala, da je slab zadah bistveno zmanjšan še povprečno dve uri in pol po zaužitem obroku. Nekoliko več, če ste zaužili veliko vlaknin. Nasprotno velja za tiste, ki uživajo veliko beljakovin. Tovrstna prehrana telo spodbudi k temu, da pospešeno kuri maščobo in iz nje proizvaja energijo, ta proces, imenovan ketoza, pa povzroča slab zadah. V tem primeru je vonje nekoliko sladkast ali podoben odstranjevalcu laka za nohte, znebili pa se ga boste šele s spremembo prehranjevalnega režima.

Kamni

Ne le zobni, velika nadloga je tudi kamen, ki nastane v predelu mandljev. Ti namreč niso gladki, temveč jih sestavljajo luknjice in špranjice, v katerih se rade nabirajo bakterije in odmrle celice, tudi ostanki hrane. Vse to lahko, podobno kot pri nastanku zobnega kamna, otrdi, od tod tudi ime. Nadloga je sicer nenevarna, a lahko moteča, saj pripore k slabemu zadahu. Nekoliko pomaga grgranje ustne vodice, v hujših primerih antibiotiki, ki pobijejo bakterije ter zmanjšajo število kamnov. 

Želodčne bakterije

Helicobacter pylori je bakterija, ki naseljuje želodce približno 40 odstotkov populacije. Je glavni krivec za nastanek razjed v želodcu, povezujejo pa ga tudi s slabim zadahom. Raziskava, ki so jo leta 2015 opravili v Plymouthu je pokazala, da se je tistim, ki so jim z antibiotiki zmanjšali število omenjenih bakterij v želodcu, kmalu za tem izboljšal tudi zadah. Te bakterije namreč proizvajajo žveplene in amonijakove spojine, ki nimajo prijetnega vonja, do ust pa se te spojine prebijejo pri tistih, ki imajo težave z refluksom. Če se torej slab zadah pojavi skupaj pekočim občutkom po obroku ali hripavim glasom, je lahko vzrok zanj bakterija helicobacter pylori. Ukrepe v tem primeru predpiše zdravnik.

Zamašeni sinusi

Ne le, da zamašeni sinusi otežujejo dihanje, zaradi česar tisti s težavami pogosto dihajo skozi usta in tako sušijo ustno votlino. Vneti sinusi imajo še eno neprijetno lastnost: sluz iz sinusov, ki vsebuje veliko beljakovin, snovi, ki negativno vpliva na zadah, lahko skozi mehko nebo pronica v ustno votlino in grlo, se tam nabira in povzroča slab zadah. Pršilo za nos, ki vsebuje steroide, bo ublažilo vnetje in stanje izboljšalo.

Sladkorna bolezen

Slab zadah lahko sprožijo tudi snovi v krvi. Ne gre za pogost vzrok slabega zadaha, tu in tam pa zdravniki le naletijo nanj. Gre za bolezni, pri katerih se v krvi kopičijo strupi, nato pa telo zapuščajo s potom in lahko tudi skozi ustno votlino. Vonj sape sladkornih bolnikov je podoben tistemu, ki veje iz ust ljudi, ki jedo v glavnem beljakovine, torej sladkast. V obeh primerih ga povzročajo ketoni, ki so se prekomerno nakopičili v krvi. Slab zadah lahko povzročijo tudi težave z nekaterimi organi, na primer bolezni jeter in ledvic.

Zdravila

Slab zadah lahko povzročajo tudi nekatera zdravila, sploh če izsušijo ustno votlino. Sem spadajo antidepresivi, antihistaminiki in zdravila proti povišanemu krvnemu tlaku. Če se slab zadah pojavi, ko začnete jemati kakšno novo zdravilo, povprašajte zdravnika, ali je to eden od stranskih učinkov.

Samo predstavljate si

Ko so raziskovalci v Belgiji analizirali vzroke za slab zadah prebivalcev, so v raziskavo vključili 2000 ljudi, ki so trdili, da imajo to težavo. A že kmalu so ugotovili, da 16 odstotkov ljudi sploh ni imelo slabega zadaha, to so si le predstavljali. Motnja ima celo ime: helitofobija. Ljudje s to motnjo si med govorjenjem pogosto zakrivajo usta, ne želijo se preveč približati ljudem in so obsedeni z ustno higieno. Če trpite za omenjeno motnjo, je mogoče zelo enostavno ugotoviti: položite zapestje, počakajte deset sekund in povohajte. Če ne boste zaznali nobenega vonja, ste si to, da imate slab zadah, le predstavljali.

Avtorica: B. P. 
Foto: Shutterstock