Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Zgodba o uspehu: začela kot študentka na Tenerifu, danes ima svoj studio

Ko je Ines Krivec dobila prvo povpraševanje za fotografiranje poroke, se je ustrašila, a je vseeno izziv sprejela in šla iz svoje cone udobja.

17.1.2020 ob 5:50 | Foto: Ines Krivec, osebni arhiv

Slika avtorja - Pia Pangos Piše:

Pia Pangos

pia.pangos@delo.si

Zgodba o uspehu: začela kot študentka na Tenerifu, danes ima svoj studio

Praznični december je bil še posebej pester in divji za Ines Krivec. Fotografinja, ki si je studio ustvarila v domači Rogaški Slatini, je namreč pred svoj objektiv uspela zvabiti družine iz cele Slovenije. Simpatična in zgovorna umetnica je svojo fotografsko pot začela pred desetimi leti, ko si je kupila prvi DSLR aparat. Prepoznavna je po svojem minimalističnem slogu in tem, da zna ujeti pravi trenutek. Poleg fotografije so njena strast potovanja.

Kakšni so tvoji začetki s fotografiranjem? Kdaj si se usmerila v družinsko, nosečniško fotografijo in fotografiranje novorojenčkov?

Moji začetki segajo v leto 2010, ko sem šla na izmenjavo na Tenerife in si kupila prvi DSRL fotoaparat. Tam so nastale krasne fotografije z dobro zgodbo v ozadju, ki sem jih nato poslala na natečaj v Slovenijo in zmagala.

Fotografija me je vedno bolj privlačila. Po fotografiranju pokrajin sem začela fotografirati še portrete in ko sem se vrnila v Slovenijo, sem takoj dobila povpraševanje za fotografiranje poroke. Malo me je presenetilo, saj nisem imela izkušenj s porok, a se izziva nisem ustrašila. Bilo je malo treme, a sem vseeno sprejela izziv in šla iz svoje cone udobja.

Vedno pravim, da če te nekaj v življenju zelo zanima, da moraš iti preko tega strahu in ga premagati.

Si se fotografiranja naučila sama?

Ja, samouk sem. V šoli smo sicer imeli nekaj ur fotografije, a smo delali analogno. V teh nekaj urah ne moreš izvedeti dovolj o postavitvi, svetljenju, kompoziciji …

V našem malem mestu je bil to res velik in pomemben korak.

Si si pomagala s tečaji?

Večino stvari sem našla na You Tubu. Prebirala sem knjige, veliko vadila v vseh svetlobnih pogojih in še preden sem imela svoje otroke, naredila tisoče portretov. Šele kasneje, leta 2017, sem odšla na tečaj/delavnico v Milano, kjer sem nadgradila znanje o fotografiranju novorojenčkov.

Si v svoji karieri imela kakšno prelomnico?

Zagotovo je bila največja prelomnica, ko sem odprla studio. V našem malem mestu je bil to res velik in pomemben korak. Predvsem pa je bil ključen trenutek, ko sem se začela osredotočati samo nase in na svoje delo. Ko sem odmislila druge in se nehala primerjati z drugimi, se je vse poklopilo. Imam nek svoj stil, ki ga razvijam in mu sledim.

Spremljaš konkurenco?

Ja, spremljam tuj trg, tudi nekatere slovenske fotografe in svojo mentorico s tečaja novorojenčkov. Zanimajo me predvsem z vidika osvetlitve, portretiranja večjih družin, otrok in drugi različni vidiki, saj se ne želim omejiti in pristati v nekem kalupu. V zadnjem času me vedno bolj zanimajo avtentičnost v fotografiji, svetloba in uporaba studijskih luči.

Deliš svoje znanje naprej?

Vodim tečaje osnove fotografije. Kmalu pa bom imela tudi delavnice fotografiranja novorojenčkov.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by I N E S I M A G E S studio (@inesimages) on

Kje najdeš inspiracijo, navdih za ustvarjanje najrazličnejših setov?

Težim k minimalizmu. Vedno pa rada pogledam na Pinterest, ki je prava zakladnica idej. Rada delam z organskimi in naravnimi materiali. Kiča pri meni ni, ne v studiu ne doma.

Najbolje da jih takoj zjutraj, ko so še spočiti postavite na svetlobo

Trenutno je v trendu minimalizem, belina in svetli toni. Se nam v letu 2020 obeta kaj novega?

Spremljam trende, a da bi jih slepo kopirala, to pa ne. Tudi sama nisem nikoli kičasto oblečena, zato si težko predstavljam, da bi kaj takšnega našli v mojem studiu. Delaš to, kar si.

Pa se najde kdaj kdo, ki pride k tebi in ima popolnoma drugačno idejo?

Na začetku so prihajali s svojimi idejami in predlogi, zdaj pa mi zaupajo in se prepustijo. Običajno me samo vprašajo, ali imam kaj za obleči. Po objavah se vidi, kaj ustreza v moj kontekst.  

Kako pripraviš do fotografiranja otroka, ki se noče postaviti pred objektiv ali je bolj sramežljive narave?

Najtežje je z dvoletniki in v takšnih trenutkih je pomembno, da se fotografiranje pač malo časovno prilagodi. Otrok se mora sprostiti, zaigrati in potem je lažje. Preprosto se je treba spustiti na otrokovo raven in mu pustiti, da se navadi na novo okolje. Včasih jih skušam tudi podkupiti s kakšnimi s čokoladami ali bonboni. To običajno uspe.

Lahko z našimi bralkami in bralci deliš kakšen nasvet, kako doma ustvariti čim boljšo fotografijo?

Prvi pogoj je, da so otroci dobre volje. Najbolje da jih takoj zjutraj, ko so še spočiti postavite na svetlobo – nekam blizu okna. Otroku damo v roke kakšno igračo, da se zaigra in sprosti. Če bomo otroku govorili, kako se naj nastavi, iz tega ne bo nič.

Kaj pa fotografiranje v naravi?

Zunaj je vedno super fotografirati, saj se otroci v naravi razživijo in imajo več manevrskega prostora. Najlepša je večerna svetloba. Osebno komaj čakam poletje in fotografiranja na prostem.

Preberite še: Fotografinja razkriva, zakaj je novorojenčka najbolje slikati v prvih dneh življenja

Morda vas zanima tudi: Kaj se zgodi, ko na fotografiranje nosečnice vkorakata policist in vojak


oddajte komentar

preberite tudi

Preden se vrnete k bivšemu, obvezno odgovorite na teh pet vprašanj

To je razlog, da si po rekreaciji želite seksa

Osem najboljših položajev za hitri seks

ne spreglejte