Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vodič za študente: Fakulteta zahteva popolnoma drugačno organizacijo učenja

Učni načrt je lahko dobro zasnovan, a če ni samokontrole in samodiscipline, ne bo učinkoval.

6.10.2020 ob 5:50 | Foto: osebni arhiv, GettyImages

Slika avtorja - Pia Pangos Piše:

Pia Pangos

pia.pangos@delo.si

Vodič za študente: Fakulteta zahteva popolnoma drugačno organizacijo učenja

Oktober je tu in z njim se je začelo novo študijsko leto. Študenti so letos postavljeni še pred večji izziv kot v preteklih letih, saj bodo ukrepi, ki so v veljavi zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa, vplivali tudi na študijsko leto. Predvideno je, da bo zimski semester potekal po nekakšnem hibridnem modelu – kombinirano z izvedbo v živo in na daljavo, kar bo nedvomno novost za mnoge. Medtem ko so študentje višjih letnikov študij na daljavo spomladi že lahko izkusili, bodo v povsem novo obliko študija pahnjeni študenti prvih letnikov - bruci.

Kako se lotiti študija v takšnih razmerah, kako se učiti in kako se motivirati za študij, nam je razkril magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike Blaž Povše, ki je v Centru Motus zadolžen za svetovanje pri posebnih razvojnih in učnih težavah. Povedal nam je tudi, zakaj se nam v trenutku zgodi, da imamo prazno glavo in pojasnil, zakaj je ključen dejavnik pri pomnjenju spanje.

Iz srednje šole na fakulteto

Za začetek smo ga vprašali, ali naj študentje sledijo načinu učenja, kot so ga bili vajeni v srednji šoli. »Ne. Razlika je že v tem, da izpiti na fakulteti navadno niso razporejeni tako kot testi v srednji šoli, ko je učna snov razdeljena na več manjših delov, temveč je znanje večinoma potrebno izkazati za več predmetov v enakem obdobju (izpitno obdobje), kar zahteva popolnoma drugačno organizacijo učenja. Prav tako je velika sprememba tudi v količini in načinu podajanja študijske snovi, ki se jo je treba na fakulteti naučiti. Zaradi omejenih razlik v načinu učenja pogosto opažamo, da so nekoč uspešni dijaki, ki so srednjo šolo opravili z malo ali skoraj nič učenja, na fakulteti lahko manj uspešni in obratno; dijaki, ki so v srednji šoli učenju namenili več časa, pa mogoče niso bili tako uspešni, imajo lahko potem na fakulteti večkrat manj težav (seveda to ni pravilo).« Doda še, da je na fakulteti treba za uspešno opravljen izpit poznati bolj poglobljeno poznavanje posamezne teme, za katero ni nujno, da je bila natančno predstavljena na predavanju in doda, da je »na tem mestu zato nujna visoka razvitost bralnega razumevanja ter zmožnost sinteze in analize prebranih informacij in podatkov, kar je tudi najvišji cilj pri učenju branja.«

Tudi že pred situacijo s koronavirusom smo imel visokomotivirane študente in študente s šibko motivacijo za študij, kar se s spremembo načina študija ne bo bistveno spremenilo – spremenil bi se lahko odstotek teh študentov.

Ko je govora o najbolj primernih tehnikah učenja, pove, da je o tem težko govoriti, saj vsakemu ustreza določen način in doda, da je ena izmed najpogosteje uporabljenih tehnik – klasično branje snovi, načeloma najmanj učinkovita. »Težave pri študiju (ali pa tudi učenju v srednji šoli) pogosto niso pokazatelj posameznikovih težav z zmožnostjo učenja, temveč je vzrok teh težav v slabo načrtovanem in izvedenem procesu učenja in ponavljanja oz. utrjevanja naučenega.  Napake, ki se npr. najpogosteje ponavljajo pri študiju, so dejansko prisotne še predno se študent odloči, da bo odprl knjigo z gradivom – to so predvsem šibko zastavljeni cilji učenja, šibka samodisciplina in motivacija za učenje oz. študij, nenačrtovan proces učenja, ne smemo pa pozabiti tudi na strah pred izpiti, ki je lahko posledica preteklih negativnih izkušenj in ima velik vpliv na zgoraj opisane težave.« Čeprav je lahko strah prisoten kot pozitivna trema, se lahko izrazi tudi kot blokada pri priklicu informacij. »Ko nas je strah, nadledvična žleza začne sproščati hormone, ki se pričnejo tvoriti ob pojavu stresa - adrenalin, noradrenalin in kortizol, ki med drugim zavirajo vplivajo na delovanje določenih možganskih delov ter upočasnjujejo oz. zavirajo priklic informacij. Tako stanje po navadi občutimo kot blackout oz. imamo občutek, kot da imamo prazno glavo. Kot napako pri učenju lahko izpostavim še nepravilno izbrane strategije obravnave in utrjevanja snovi, kar pa samo še nadgradi vse zapisano.«

Ključni so stiki

V preteklih letih je čas študija veljal tudi za enega najbolj zabavnih obdobij v našem življenju. Obdobje spoznavanja novih ljudi in druženja izven predavalnic. Glede na vse ukrepe, ki so trenutno v veljavi, je pričakovati, da bo študijsko leto letos precej drugačno in nekoliko bolj zadržano. Spremembe so tudi pri načinu študija in zato lahko pride tudi do spremembe pri motivaciji za študij. »Tudi že pred situacijo s koronavirusom smo imel visokomotivirane študente in študente s šibko motivacijo za študij, kar se s spremembo načina študija ne bo bistveno spremenilo – spremenil bi se lahko odstotek teh študentov. Eno izmed pomembnih področij, ki je povezano z odraščanjem in posledično tudi s študijem, so socialni odnosi. Ljudje smo socialna bitja in pomembno nam je, da smo vključeni v neko socialno sredino. To omogoča tudi študij, saj se študenti družijo s svojimi vrstniki, prijatelji, kar je velik motivator oz. spodbujevalec prihoda na predavanje.« Pove še, da je zato zelo pomembno, da študentje ostanejo v medsebojni komunikaciji preko spletnih kanalov, saj se bodo tako bolj počutili kot del študijske skupine.

Pomembno je, da snovi ne študiramo le s prebiranjem, temveč v učenje vključujemo več različnih strategij (različne tehnike označevanja pomembnih podatkov, memoriranja podatkov, strategije ponavljanja, pravilno uporabo odmorov)

»To prav tako omogoča socialno učenje, ki ga je izpostavil psiholog Lev Vigotski. Menil je, da socialna skupnost pomaga pri osmišljanju informacij, ki se jih naučimo, hkrati pa preko pogovora in sodelovanja z drugimi posamezniki lahko pridemo do novih znanj in se hitreje naučimo reševati težave.«

Povše izpostavlja še en pomemben faktor, to je načrtovanje učenja in ciljev, vzdrževanje fokusa in odstranitev motečih elementov. »Ko se učiš, se učiš – porabi čas efektivno. Takrat se odstranimo iz socialnih omrežij, pripravimo prostor tako, da se bomo počutili sproščeno, po potrebi prižgemo glasbo, ki nas sprošča ipd. Načrtuj koliko snovi želiš predelati v časovnem obdobju in se tega poizkusi držati.« Izpostavil je še samonagrajevanje in načrtovanje prostočasnih aktivnosti po učenju. Eden izmed načinov je lahko nekakšna učna pogodba, s katerimi si konkretiziramo tako cilje kot tudi nagrado.

Zelo pomembno je, da študentje ostanejo v medsebojni komunikaciji preko spletnih kanalov, saj se bodo tako bolj počutili kot del študijske skupine.

Učenje sproti in spanec

Ker smo na začetku študijskega leta, so si številni študenti zastavili nekakšne cilje. Povše je razkril, katera so tista vodila, ki bi se jih morali študenti držati, da bi bili pri študiju karseda uspešni in bi dosegali želene rezultate. »Pri odgovoru na to vprašanje lahko izhajamo iz najpogostejših napak. Prva stvar, ki bi jo izpostavil, je sigurno načrtovanje procesa učenja – to pomeni, da ima študent ob začetku študijskega leta zastavljene cilje, ki bi jih rad tekom leta dosegel. Seveda nam cilji ne pomenijo nič, če nimamo načrtovane poti, kako doseči te cilje -  to pomeni, da ima sproti načrtovano, kako se bo učil, kdaj se bo učil, zakaj se bo učil ipd.« Povše je učni načrt strnil z besedami »uči se sproti« in dodal: »Iz osebne izkušnje poznam obe plati te medalje – najprej, se je težko prepričati v sprotno prebiranje študijskih gradiv, ampak ko enkrat to usvojiš in vpneš v svoj urnik ugotoviš, da je potem učenje pred samim izpitom veliko bolj enostavno, hkrati pa nam dejansko v študijskem obdobju ostane več časa tudi za druge stvari. Študijska snov bo z rednim prebiranjem veliko bolj utrjena in med seboj vsebinsko povezana. To je koncept, imenovan časovno razmaknjeno ponavljanje. Ko se vedno znova srečujemo z istimi informacijami, si jih bolje zapomnimo. Podatke začnemo pozabljati, ko jih srečujemo vedno manj.«

Podatke začnemo pozabljati, ko jih srečujemo vedno manj.

Izpostavi, da učenje sproti ne pomeni, da vsak dan prebereš vso študijsko snov, temveč, da si jo prvič prebereš nekaj ur po prvem slišanju, nato čez en dan, nato pa znova čez en teden. »Pomembno je, da v spominu snov osvežujemo v vmesnimi odmori. Za trajen in dolgotrajen spomin nekateri znanstveniki priporočajo 5-7 pravilnih ponovitev učne snovi, drugi 3-4. Pravilna ponovitev pomeni, da je potrebno odgovor povedati pravilno. Recimo, da vzamemo srednjo vrednost, 4-5 – tolikokrat približno je potrebno z lastnimi besedami obnoviti snov ali odgovoriti na vprašanje, da bi si snov lahko kvalitetno zapomnili.«

Opiše še, da ko se prenehamo učiti, razum še ne more naučenega razvrščati, do tega pride šele po nekaj minutah, zmore izpolniti in čvrsto utrditi vse medsebojne povezave novega - to  je učinek riminiscence. »Temu priklicu pa potem v 24 urah sledi strm padec, ki pa ga lahko zmanjšamo le z ustrezno zastavljenimi in izvedenimi tehnikami ponavljanja. Zato imamo lahko npr. večer pred izpitom občutek, da vse znamo, naslednji dan pa imamo »prazno glavo«. Če se dotaknemo še strategij učenja je pomembno predvsem to, da snovi ne študiramo le s prebiranjem, temveč v učenje vključujemo več različnih strategij (različne tehnike označevanja pomembnih podatkov, memoriranja podatkov, strategije ponavljanja, pravilno uporabo odmorov ipd.).

Pomemben del pri učenju je tudi spanec - spanje obnovi sposobnost možganov za učenje in naredi prostor za nove spomine. Torej ima pomembno vlogo pri utrjevanju spomina, kar je bistveno za učenje novih informacij. Če se nekaj npr. učimo celo noč in ne gremo spat pomeni, da bo verjetno pozabljanja teh informacij večja za kar 20-40%.«

Večkrat se je enostavno treba prepričati in sesti ter pričeti z učenjem. Načeloma se ta zmožnost tudi pričakuje od nekoga, ki je uspel priti na faks ter želi biti v življenju uspešen.

Napotki in najbolj pomembne stvari

Za konec je še povedal, da nobena učna strategija, pa naj bo še tako dobro zasnovana, ni učinkovita, če ni samodiscipline in samokontrole. »Večkrat se je enostavno treba prepričati in sesti ter pričeti z učenjem. Načeloma se ta zmožnost tudi pričakuje od nekoga, ki je uspel priti na faks ter želi biti v življenju uspešen.«

Najbolj pomembne stvari je opredelil tako:

  • Pravilno časovno in vsebinsko načrtovanje učenja (razdelitev snovi na več manjših delov – časovno razdeljeno učenje)
  • Uporaba ustreznih mešanih strategij
  • Ustrezno zastavljeni cilji
  • Pomembnost spanja
  • Pravilna raba premorov
  • Pravilne tehnike ponavljanja

Vse kar je treba upoštevati učenju in je predstavljeno v tem članku je le del strategije, ki so jo Centru Motus bolj na dolgo in široko zapakirali v spletni program Učenje skozi oči nevroznanosti – 60+ strategij za uspešno učenje, ki je luč sveta ugledal pred nekaj dnevi. Program vsebuje informacije o možganih in njihovi povezavi z učenjem, informacije o pomenu odmorov, pozabljanju, spanju, načrtovanju učenja in ciljev, ponavljaju snovi, strahu pred ocenjevanjem.

Preberite še: Urša Trebušak: Z RTT hipnozo ljudem pomagam, da na novo programirajo svoj način razmišljanja

Morda vas zanima tudi: Štirje deli telesa, ki razkrivajo, kako inteligentni ste


oddajte komentar

preberite tudi

Osem najboljših položajev za hitri seks

Pet nasvetov, ki vajino zvezo varujejo pred razhodom

Pet spolnih praks, ki jih v morate poskusiti (in šest precenjenih)

ne spreglejte