Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Predporočna pogodba: ubijanje romantike in upanja v srečen zakon do konca dni?

Čisti računi, dolgi in dobri prijatelji, pravi stara modrost. Zakaj ne bi bilo tako tudi v zakonu ali partnerstvu? Objavljamo pogovor z notarko Mojco Tavčar Pasar, ki nam je razkrila več o urejanju premoženjskopravnih razmerij.

16.11.2020 ob 5:50 | Foto: GettyImages, osebni arhiv

Slika avtorja - Aleksandar  Lukić Piše:

Aleksandar Lukić

aleksandar.lukic@delo.si

Predporočna pogodba: ubijanje romantike in upanja v srečen zakon do konca dni?

V Sloveniji je 15. aprila lani stopil v veljavo Družinski zakonik, ki zakoncem, zunajzakonskim partnerjem in istospolnim partnerjem, ki živijo v registrirani ali neregistrirani partnerski zvezi, omogoča dogovor, da zakoniti premoženjski režim, ki nastane med zakoncema oz. partnerjema v takšnih zvezah, spremenijo. Zakaj je to pomembno? Ker se do uveljavitve družinskega zakonika zakonci oziroma partnerji niso mogli dogovoriti, da v njihovih zvezah ne velja premoženjski režim skupnega premoženja. Tako tudi osebi, ki se nista želeli poročiti, zakon 'poročil' s skupnim premoženjem.

Mnogi ob možnosti sklepanja tovrstnih pogodb pomislijo na ubijanje romantike in idile o dosmrtnem skupnem življenju, saj s pogodbo v naprej lahko določiš, kaj bo tvoje in kaj ne, kaj se bo na primer zgodilo v primeru razveze zakonske zveze, glede obveznosti preživljanja in podobno. A na to lahko gledamo tudi drugače, pravi notarka Mojca Tavčar Pasar: »Čisti računi, dolgi in dobro prijateljstvo.«

Zakaj skleniti  pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij 

Kaj je pravzaprav premoženjskopravni režim zakoncev? To je celota pravil, ki ureja premoženjske odnose med zakoncema in v razmerju do tretjih oseb, pojasnjuje Tavčar Pasarjeva. Družinskega zakonik namreč daje možnost parom, da lahko izberejo kakšen pravni režim bo veljal v njuni zvezi: ali zakoniti premoženjski režim ali pa bosta s sklenitvijo sporazuma dogovorila drugačen premoženjski režima, ki bo za njiju veljal za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze. Zakoniti premoženjski režim je režim skupnega premoženja zakoncev in režim ločenega premoženja zakoncev (posebno premoženje). Skupno premoženje zakoncev je vse tisto premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze z delom ali odplačno, oziroma je pridobljeno na podlagi ali s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Posebno premoženje vsakega od zakoncev pa je tisto premoženje, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno, (nap. kot darilo ali dediščino) med trajanjem zakonske zveze. 

Da bo zadeva čim bolj razumljiva, je najbolje izhajati iz primera, ki nam ga je predstavila sogovornica. 

Pogosto imajo zakonci vsak svoje prihodke, s katerimi upravljajo sami in tako mislijo, da na ta način ne ustvarjajo skupnega premoženja. Tako na primer le eden od njiju odplačuje kredit za stanovanje in meni, da je tako le on lastnik stanovanja. A kredit se odplačuje v času zakonske zveze iz sredstev pridobljenimi z delom (plače) in tako je to skupno premoženje obeh zakoncev. Tavčar Pasarjeva pojasnjuje, da drži, da eden zakonec plačuje kredit, drži pa tudi, da drugi denimo plačuje stroške, dopust, skrbi za gospodinjstvo, otroke, nabavlja hrano ali drugo – in  vse to pripomore k ustvarjanju skupnega premoženja, in v danem primeru omogoča odplačevanje kredita. »Velikokrat so ob razvezah stranke presenečene in pravijo, "kako vendar, saj sva imela in upravljala vsak svoje premoženje". V bistvu pa ni tako. Ne glede na to, ali ima vsak svoj transakcijski račun, če se mož ne vtika v ženine finance ali žena v moževe, če prispeva vsak pol denarja za dopust ali karkoli (ali pa ne), je to še vedno skupno premoženje, ki se deli v primeru razveze zakonske zveze. No, in skupno premoženje niso samo plusi, ampak tudi minusi – ko denimo pride do poplačevanje dolgov, ki izvirajo iz skupnega premoženja zakoncev.  

Ne glede na to, ali ima vsak svoj transakcijski račun, če se mož ne vtika v ženine finance ali žena v moževe, če prispeva vsak pol denarja za dopust ali karkoli (ali pa ne), je to še vedno skupno premoženje, ki se deli v primeru razveze zakonske zveze.

Če zakonca ne želita priti v tako situacijo in želita imeti ves čas njune zveze jasno razdeljeno premoženje ter jasno tudi obveznosti (dolgove) in želita v naprej določiti pravila, ki bodo veljala, tako Tavčar Pasarjeva, morata skleniti pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerjih, s katero dogovorita, kakšen premoženjski režim bo veljal med njima v času trajanja zakonske zveze. Lahko se dogovorita tudi, kaj se bo zgodilo v primeru razveze. 

Družinski zakonik dopušča zakoncem proste roke, katera razmerja bosta v pogodbi uredila in o čem se bosta dogovorila. Tako se v pogodbi lahko tudi dogovorita glede medsebojnega preživljanja, kakor tudi o režimu preživljanja v primeru razveze. Je pa pomembno, kar je tudi zakonska zahteva, da zakonca pred sklenitvijo pogodbe o premoženjsko pravnih razmerij drug drugega seznanita s svojim premoženjskim stanjem, izpostavlja sogovornica. 

Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa pred notarjem, notarjeva dolžnost pa je, da zakoncema nepristransko svetuje in se prepriča, da sta oba razumela pomen in pravne posledice sklenjene pogodbe. Mora se tudi prepričati, da njena vsebina ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. 

Torej, za zakonca, zunajzakonska partnerja in tudi partnerje v istospolnih zvezah, velja domneva zakonitega premoženjskega režima (ki je veljal tudi pred uveljavitvijo družinskega zakonika), razen če se s pogodbo dogovorita o drugačnem premoženjskem režimu. To možnost daje družinski zakonik.

Ali je pomembno, da to storimo pred poroko 

Stranke lahko sklenejo pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij pred sklenitvijo zakonske zveze ali v času trajanja zakonske zveze. Stranke same določijo v pogodbi, od kdaj velja takšna pogodba. Če jo skleneta bodoča zakonca, lahko določita, da velja ali od sklenitve zakonske zveze ali določita drug datum veljavnosti. 

Izkušnje Tavčar Pasarjeve kažejo: »V dobrem letu in pol po uveljavitvi zakona, pri meni še ni bila sklenjena pogodba pred sklenitvijo zakonske zveze, ampak vedno po sklenitvi zakonske zveze. 

Je torej nekoliko zmotno, ko pogodbo o ureditvi premoženjskopravnega razmerja enačimo s predporočno pogodbo: »V bistvu sploh ne gre za enaki pogodbi. Ti pogodbo sicer lahko skleneš pred poroko, učinkuje pa s sklenitvijo zakonske zveze. S pogodbo v naprej določiš pravni režim, ki bo veljal med bodočima zakoncema. Tako imenovane predporočne pogodbe poznamo iz obdobja recimo pred drugo svetovno vojno, a z drugačno vsebino.« Sogovornica vnovič poudari, da se s pogodbo o urejanju premoženjskopravnih razmerjih »v bistvu v naprej dogovoriš, kaj bo samo moje in kaj samo tvoje in kakšne bodo morda skupne obveznosti oziroma še kašne druge pravice ali obveznosti, saj kot že povedano, se stranke lahko dogovorijo tako rekoč karkoli, dokler dogovori ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali morali.« Ob tem opozarja, da je pojem morale nekoliko široko zastavljen, saj imamo različna merila, kaj je moralno ali kaj ni.

 

Pogodbo je mogoče izpodbijati 

Notarko smo povprašali, ali je dovolj, da takšno pogodbo spišemo kar doma sami. Odgovor je jasen: ne. Sklenjena mora biti v obliki notarskega zapisa, če želimo, da je veljavna. Notar je dolžan strankam vse razložiti, pojasniti posledice sklenitve pogodbe natančno obrazložit razliko njunega dogovora od zakonitega premoženjskega režima, torej stranki morata biti natančno poučeni in se zavedati kaj podpisujeta in kakšne pravne posledice nosi njun podpis. 

Ali je tudi takšno pogodbo mogoče izpodbijati? Vsaka pogodba se lahko izpodbija, če zato obstajajo zakonski razlogi, pravi Tavčar Pasarjeva. Za primere, ko bi bilo to mogoče, navaja denimo neseznanitev zakonca ali partnerja o premoženjskem stanju pred sklenitvijo pogodbe, sklepanje pogodbe s poslovno omejeno sposobno osebo, če bi pri sklenitvi pogodbe prišlo do napake volje strank in v drugih primerih, določenih v zakonu, odgovori notarka. Do danes se sicer še ni srečala s takšnim primerom, kar je nekako pričakovano, glede na to, da tovrstne pogodbe poznamo šele od lanskega aprila. 

Javni register

Vsi, ki so sklenili tovrstno pogodbo, so zapisani v registru, ki je javen in vsem dostopen. Po zakonu ga vodi Notarska zbornica Slovenije. V njem je do nastanka tega članka vpisanih 191 takšnih pogodb, med sklenitelji pa so tudi zveneča imena znanih Slovenk in Slovencev, ki jih videvamo na televizijskih zaslonih, tudi iz sveta politike in podjetništva. Vsebina pogodb ni javna, je pa javen podatek o tem, kdo je pogodbo sklenil in kdaj, kot tudi to, kje sklenitelj prebiva. Pri tem je vsekakor na mestu vprašanje, ali je v času, ko govorimo o varovanju osebnih podatkov, sploh pomembno, da sosed ve, ali imam sklenjeno tovrstno pogodbo. Ko o tem vprašamo Tavčar Pasarjevo, najprej poudari, da javnost registra določa zakon. Če pa sprašujemo po njenem osebnem mnenju, pove, da bi takšen register še vedno lahko obstajal, ampak bi za pridobitev nekih podatkov morali izkazati nekakšen pravni interes: »Moramo vedeti, da skupno premoženje niso samo plusi, ampak tudi minusi prav gotovo bi bilo v  določenih primerih, ko se sklepajo kakšne pogodbe potrebno, da se lahko vpogleda v register in preveri kakšen premoženjski režim obstaja med zakonci. Da je tako odprt, da vsak pogleda, če je sosed sklenil pogodbo, pa mislim, da ni potrebe.« 

Morda vas zanima tudi: Poroka parčka z RTV: Boštjan k svojemu priimku dodal še Katarininega in storil izjemno emancipirano dejanje

Preberite še: O tem, zakaj sem v svojih tridesetih postala goreča privrženka in zagovornica poroke (Piše: Petra Cerar)


oddajte komentar

preberite tudi

Tri rešitve za tri najpogostejše težave z orgazmom

Nasveti seksologinje za vroč poletni seks

Ne tangice, takšne spodnje hlačke so moškim najbolj všeč

ne spreglejte