Plavolaski, ki iz slovenskega lesa izdelujeta šik mizice

Eva Duša Hodnik in Ana Turšič sta prijateljici, ki ustvarjata čudovite mizice in okrasne ter uporabne štore s pečatom Wood & Blonde. Les in blondinki, torej. Njuno delo smo pred kratkim videli na dogodku Pop-up Štor v ljubljanskem frizerskem salonu Mič Styling na Rimski cesti. Tam sta razstavili 26 kosov iz 7 različnih vrst lesa, ki jih lahko še vedno skočite pogledat. Kaj je njihova posebnost?

Kdo stoji za Wood & Blonde in kako bi se predstavili tistim, ki vaju še niso srečali?

Wood & Blonde sva Ana in Eva, dve ne tako zelo štorasti in leseni blondinki s filofaksa (kot se v hecu predstavljava), ki za hobi in dušo izdelujeta štore in mizice iz hlodovine. Sva prijateljici in od nekdaj sva si želeli početi nekaj skupnega. Za to sva izbrali morda najmanj primeren čas, saj je bila Ana, ko sva začenjali, v visoki nosečnosti z drugim otrokom, jaz (Eva) pa na drugi porodniški.

Vpetima med službo, družino, materinstvom, družabnim življenjem, nemogočimi urniki in različnimi vlogami, ki sva jih opravljali, res ni bilo lahko najti časa še za en takšen projekt. Ampak, očitno naju je gnala neka neustavljiva sila in pa želja po ustvarjanju izven ustaljenega urnika in zunaj cone udobnega. Pomagalo je tudi to, da sva bili zelo usklajeni v tem, kaj hočeva, zato so bile najine odločitve hitre in učinkovite. Obe imava radi lepe stvari, dom in se radi druživa z ljudmi. Ravno to sva prepletli in združili v Wood & Blonde – začeli sva skupaj ustvarjati nekaj lepega za dom. In spili zato kakšno kavico več, kot bi jo sicer.

Torej vajina izobrazba sploh ni blizu tej smeri ustvarjanja oziroma obrti ...

Niti ne. Obe sva jezikoslovki, študirali sva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, delava pa v inženirskih podjetjih.

Kakšni so leseni štori in mizice z vžganim Wood & Blonde podpisom in kaj jih dela posebne?

Štori in mizice so ročno obdelani in vsaka je unikat. Posebni so zato, ker se vsakega kosa drevesa lotiva individualno. Nepravilnosti, grče in razpoke v lesu so za naju dobrodošle in te želiva ohraniti in jih poudariti. Kos drevesa tako zasije v najlepši luči, poleg tega pa mu dodava uporabno vrednost. Lahko se uporablja kot mizica, stolček ali odlagalna površina v vseh prostorih stanovanja.

V oči mi je padla mizica iz 200-let stare hruške s kovinskimi nogicami. Kakšna je njena zgodba?

Za to staro tri in pol metre veliko hruško iz okolice Lukovice sva se borili (smeh)! Po telefonu sva se dogovorili, da jo prideva pogledat. Ko naju je gospod zagledal, ni mogel prikriti svojega šokiranega obraza. Ana je bila takrat v sedmem mesecu nosečnost, jaz pa z dojenčkom v naročju. "Vidve sta lesarki?" je bil začuden. Za hruško se je potegoval še en kupec, ampak sva ga premagali. Od tam sva potem organizirali prevoz na žago, kjer smo hruško razžagali na željene debeline, naložili sva jo v najina dva majhna avtomobila in jo odpeljali v Ljubljano. Iz te hruške je nastalo kar nekaj mizic, ki so marsikomu najljubše.

Slovenski les gre neslavno prepogosto v tujino, v naših številnih domovih pa imamo uvožene … So vajini izdelki torej izključno slovenskega lesa?

Seveda. Uporabljava izključno slovenski les, saj je tega veliko, sploh odkar je pred leti marsikatero drevo uničil žled. Želiva dati novo življenje in dom drevesom, ki ležijo poškodovana po naših domačih gozdovih.

Pa gredo kot končni izdelki tudi kam ven ali zaenkrat ciljata na domače butično občinstvo?

Nekega strogega poslovnega načrta pravzaprav nikoli nisva izdelali. Bilo je že nekaj povpraševanja iz tujine. Zaenkrat pa so se štori in mizice naselili v domove po Sloveniji. Ciljna publika so vsi, ki bi radi imeli en lep kos drevesa v svojem domu.

Od kod ljubezen do lesa in notranjega oblikovanja?

Od nekdaj. Od vedno sem (Eva) rada risala razporeditev doma, ki bi ga imela nekoč, in še danes najraje listam revije in pregledujem spletne strni s tematiko notranjega oblikovanja. Zelo rada pokukam v tuje domove. Dom veliko pove o človeku in njegovi duši, zato mi je to tako zelo zanimivo in privlačno.

Mene (Ana) vonj po lesu odnese domov − oče je iz gozda poleg drv velikokrat pripeljal kakšen zanimiv kos lesa, ki ga je mama potem uporabila kot dodatek v hiši ali na vrtu. Od nekdaj sem rada urejala kotičke, ki niso le funkcionalni, ampak se na njih tudi spočije oko.

Kakšen je proces izdelave? Sta tudi žaga in brusilnik v vajinih rokah?

Hlodovino moramo najprej prepeljati iz gozda, jo razrezati in če ni suha, jo posušiti. Les mora biti povsem suh, da je primeren za notranje prostore, za kar pa potrebuje tudi do dve leti. Delava v dveh delavnicah.

V Cerknici, od koder je Ana, imamo veliko skladišče, kjer štore oziroma čoke (kot jim rečejo na Notranjskem) Ana in njen oče obdelata na grobo. Potem jih Ana pripelje v center Ljubljane, v majhno delavnico, ki jo imava v kletnem prostoru hiše, kjer stanujem jaz (Eva) in sicer na fino obdelavo, brušenje, lakiranje, barvanje, oljenje … vse odvisno od kosa lesa in želje stranke.

Uporabljava barve in lake, ki so varni. Vsi kosi so spodaj zaščiteni s filcem ali imajo nogice. Seveda obe že kar dobro obvladava rokovanje s skobljičem, različnimi brusilniki in brenerjem, ni druge. Sami tudi večinoma vse te težke kose prestavljava in prevažava naokoli. Proces ni tako enostaven in hiter, kot je morda na prvi pogled videti. Ampak sprostitev in uživanje v delu z lesom ter končni izdelki, v katere sva kar malo zaljubljeni, poplačajo vse.

Kakšen je za vaju popoln dnevni prostor?

Takšen, ki odraža energijo in značaj tistega, ki v njem biva.

Evo in Ano ter njuno ustvarjanje znamke Wood & Blonde lahko spremljate preko Instagrama in Facebook profila.

Avtorica: Maja Fister
Foto: arhiv Wood & Blonde

PREBERITE ŠE: Slovenka, ki ustvarja imenitne hišice za otroke, ki jih naročajo po vsem svetu ALI Sanjali so o hiši za petčlansko družino in nastalo je ... (foto)

Priporočamo tudi: Stanovanje na zgolj 35 kvadratih