Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Kakšen slamnik boste nosili letos? Slovenska oblikovalka izdeluje takšne unikatne primerke

Ana Cajhen kot sodelavka Slamnikarskega muzeja v Domžalah ročno izdeluje slamnike.

20.6.2022 ob 5:30 | Foto: Andraž Gregorič

Slika avtorja - Špela  Robnik Piše:

Špela Robnik

spela.robnik@delo.si

Kakšen slamnik boste nosili letos? Slovenska oblikovalka izdeluje takšne unikatne primerke

Ste vedeli, da imamo pri nas bogato tradicijo izdelovanja slamnikov - pokrivala, ki je te dni, pri užitku ali delu na žgočem soncu še kako zaželen? Zadnja leta jo v širši javnosti pooseblja zlasti oblikovalka Ana Cajhen, ki se je z njimi spoznala v sklopu dela v Slamnikarskem muzeju v Domžalah.

Kulturno izročilo, ki ga predaja naprej, je postalo njen modni navdih in življenjsko poslanstvo. Ročno izdelane, unikatne slamnike izdeluje po meri in se z njimi vrača v preteklost te bogate tradicije, ki z njeno pomočjo živi v vedno novih in modnih oblikah.

Kako se je rodila ta slamnikarska zgodba? Iz kulturnega izroča ali iz modnega navdiha?

Sem sodelavka Slamnikarskega muzeja v Domžalah, v kraju pa delujem tudi kot turistična vodnica za TIC Domžale, sem želela muzeju dodati neko dodano vrednost, s katero bi privabili obiskovalce. Hkrati pa sem se želela obrti izučiti – da se lahko usedem za muzejski stroj in pred očmi obiskovalcev sešijem slamnik. Tako se je rodila ideja, da bi izdelovala slamnike. Ker pa imam zelo rada tudi modo in spremljam modne trende, sem si rekla, zakaj ne bi slamnikom, ki so bili 150 let nazaj nujen modni kos, vrnili nazaj te modne zgodbe.

Domžalski slamnik ima za seboj dolgo zgodovino, kajne?

Zgodba izvira iz Avstroogrske, po letu 1866 se je industrija slamnikov preselila v naš kraj. Tirolci so prišli s kapitalom in postavili tovarne. Istočasno so kranjski slamnikarji  iz kit, ki os jih pletli doma, izdelovati izdelke. Imeli pa smo tudi val Sudetskih Nemcev, ki so prišli k nam in tudi postavili svoje tovarne. Na vrhuncu, ob prelomu stoletja, je na tem območju stalo 25 večjih tovarn slamnikov, ki so zagotavljali proizvodnjo za celotno Avstroogrsko in tudi po drugod. Naš največji slamnikar je imel podružnično tovarno tudi v New Yorku.

Kaj nam danes pomeni slamnik?

Imamo primerke, ki so stari tudi 120 let in so tudi popolnoma nosljivi, če bi nam bili prav.

Nosimo jih, ker se zavedamo nevarnosti sonca. To je tudi edina zaščita pred soncem, ki diha, saj je slama naravni izolator. Ne samo, da imamo senco, pod slamnikom tudi ni vroče. Poleg tega je to trajnostni izdelek, sešit je iz prave slamnate kite in je uporaben na dolgi rok. Imamo primerke, ki so stari tudi 120 let in so tudi popolnoma nosljivi, če bi nam bili prav.

Razlika s celuloznim slamnikom oz. naglavnim pokrivalom je v tem, da je slamnik trajnosten in dejansko diha. Poleti se nam je vroče, si ga lahko damo pod hladen curek vode in nato na glavo. Že samo to izhlapevanje vode nas hladi. S celuloznim papirnatim slamnikom tega ne moremo početi, zdržal ne bi niti eno sezono.

V čem so torej vaši slamniki drugačni od tistih, ki jih lahko kupimo na stojnicah ob morju? Menda je tudi material za slamnike danes kar težko dobiti.

Gre za ročno pleteno slamnato kito, iz slamnatih bilk. Pšenico, ki je namenjena predelavi za moko, bi morali požeti ročno, ne s kombajnom, če bi želeli ohraniti bilko in jo zatem presortirati, razkolenčkati in ročno splesti. Ta pšenica, ki je nizka in namenjena le prehrambnim namenom, ni primerna za pletenje. Edini, ki še ročno pletejo slamo, so na Kitajskem. Tam pšenico gojijo zgolj za slamnate kite, za veleprodajo, za cel svet. Vsi trgovci, od  španskih, francoskih in ostalih, dobavljajo pri istem proizvajalcu.

Si pa v muzeju želimo ohraniti kulturno dediščino in zato ustvarjamo slamnike, ki so v celoti »made in Domžale«. V našem okolju raste pira , edino žito, ki je dovolj visoko in podobno tisti star protopšenici. Iz pire tako spletemo kito in jo nato sešijemo v obliko. Toda ti izdelki so butični, v majhnem obsegu. Širino 7-8 mm, ki je najbolj pogosta za pletenje, pletem najmanj eno uro. Za slamnik pa potrebujem vsaj 30 m te kite. Že 100 let nazaj se to ni pretirano izplačalo, zato so tudi že tedaj naši tovarnarji to kito uvažali s Kitajske.

V kolikšni meri ste se svojo kariero posvetili le slamnikom?

Sem samostojna podjetnica, z muzejem sodelujemo kot zunanja sodelavka, in lahko tudi zunaj njega tržim svojo linijo slamnikov. Povpraševanja je veliko, stvari prodajam tudi v naši muzejski trgovinici. Hkrati tako vse, ki jih zanima ročno izdelan slamnik, povabimo na obisk muzeja. Tukaj imam svoj butik in široko ponudbo, ki je dodana vrednost obiska muzeja.

Kakšni so letošnji modni trendi, kakšni slamniki so 'in'?

Trenutno so zelo v trendu razni »bucket« modeli, pa različne japonske forme z okroglimi krajci. Tudi povpraševanja je največ po tem, delam pa tudi po naročilu in željah kupca. Tako naredim tudi veliko metrskih krajcev in podobnih modelov.

Kakšen pa je vaš najljubši?

Od sezone do sezone se malo spreminja, tudi glede na stil oblačenja. Tudi sama imam rada japonsko formo, ki je zelo praktična, saj naredi senco pred očmi in ni preveč glomazna za nošenje. Je primeren za kombiniranje skoraj k vsakršnemu stilu.

Preberite še: Brez tega modnega dodatka to poletje ne bo šlo

Morda vas zanima tudi: Marjeta Hribar in »črno zlato«: njen nakit iz premoga bodo nosili tudi dobitniki grammyjev


oddajte komentar

preberite tudi

Dobrega poljubljanja se lahko naučimo (to je najboljša tehnika)

»Dragi bivši, hvala!« Pismo ženske, ki se je rešila destruktivne zveze

Izpoved ljubice: »Spim s poročenimi in jim tako rešujem zakon, ta mesec prihajam v Dubrovnik«

ne spreglejte