Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Eksperiment, ki je za vedno zaznamoval Klaro (video)

Klara se je odločila, da eno leto ne bo kupovala oblačil. To obdobje je podaljšala za leto, zdaj pa že šest let eksperiment izvaja v malenkost okrnjeni obliki. Pravzaprav je prerasel v način življenja.

1.3.2021 ob 5:50 | Foto: Osebni arhiv, Youtube/zaslonski posnetek

Slika avtorja - Aleksandar  Lukić Piše:

Aleksandar Lukić

aleksandar.lukic@delo.si

Eksperiment, ki je za vedno zaznamoval Klaro (video)

Obstajajo ljudje, ki znajo druge navdušiti. Dotaknejo se nas tako močno, da se konkretno zamislimo in začnemo spreminjati stvari pri sebi. Tako je bilo tudi v primeru fotografinje Klare Avsenik Žagar, znane kulinarične blogerke, ki je pred šestimi leti precej spremenila svoje življenje in ga začela živeti na način, kot si ga danes malokdo predstavlja.

Njen premik se je začel leta 2015, ko se je Dolenjka mudila v Jordaniji. Tam je v družbi drugih prostovoljcev s celega sveta delala z begunci. Pot ji je prekrižala Staša, s katero sta bili cimri. Njena strast so bili takrat alternativni načini življenja in nepravice, ki se dogajajo po svetu. Takrat je tudi Klara naletela na nekaj teh, tudi glede oblačil. »Večina oblačil je nastala na en tak čuden način, ki izkorišča naravo, človeka, živali,« pripoveduje v vlogu, ki ga je objavila na svojem youtube kanalu. Prav na to temo jo je navdušil dokumentarec Prava cena (angleško: The True Cost), ki je v njej za vedno pustil pečat: »Mene je zelo prizadelo, ko sem videla v kakšnih pogojih delajo delavci izven fair fashiona, kako malo so plačani, potem aspekt narave, koliko vode je potrebno, da se ena majica proizvede, do vseh barv, umetnih kemikalij, ki gredo v vodo pri proizvodnji, do vseh smeti, ko ljudje te hitre mode ne želijo več, ker je pač najlažje vreči stran.«

Eno stvar, ki si jo lahko privoščimo vsi, je, da lahko kupujemo manj.

Eksperiment podaljšala še za leto

V Jordaniji je naletela na ogromno tržnic, kjer so prodajali oblačila iz druge roke (v Sloveniji marsikdo za rabljene stvari uporablja izraz second hand, ki izvira iz angleščine). Spomni se, da jih je nakupila za dva polna kovčka in jih privlekla domov. In tako se je leta 2016 lotila sledečega eksperimenta: eno leto si ne bo kupovala nobenih oblačil. Ampak res nobenih – ne novih, ne rabljenih. Na koncu je Dolenjka eksperiment podaljšala še za dodatno leto.

Oblačila je v tem obdobju znosila do konca, veliko pa jih je tudi podarila, saj je ugotovila, da ji nekatera enostavno ležijo doma: »Mislila sem, da bom enkrat bolj suha, bolj debela, ali da bom svoj nekdanji stil ponovno posvojila, pa ga ne.« Takrat je krepko prevetrila svojo omaro, eksperiment pa ji je nekako zlezel pod kožo in postal del njenega vsakdana tudi kasneje. Kaj to pomeni? Da bolj premišljeno kupuje oblačila, da nosi večino rabljenih stvari, iz druge roke, da nosi oblačila, ki so ji bila bodisi podarjena ali kupljena v trgovinah, ki rabljena oblačila ponujajo.

 

Imajo pa tako imenovane second hand trgovine hibo, da v njih ne moreš vedno dobiti vsega. Tudi sama je zaradi tega morala v zadnjih šestih letih nekajkrat po nakupih, tudi v trgovine s hitro modo. Tako si je kupila nove dvojne čevlje, sobne copate, hlače, v Indiji so ji sešili tuniki in široke hlače, plašč, še dve tuniki, v Beli Krajini so ji sešili poročno obleko, kupila je športna oblačila, rokavice, štiri spodnjice, dva nedrčka in štiri pare nogavic, pa še natikače za povrh.

Kam po second hand oblačila

Pogosto imajo ljudje pri oblačilih iz druge roke pomisleke zaradi kvalitete. »Jaz nase navlečem marsikaj. Meni je užitek iti v second hand shop in brskati. Mora se ti dati brskati. Če imaš službo, kjer se moraš reprezentativno obleči, je težje. Ni pa nemogoče. Dom brez odpadkov je skupina na facebooku, kjer se na veliko menjajo oblačila, ki so navadno zelo dobro ohranjena.«

Cilj je iti stran od tega, da greš po trgovinah in kar kupovati stvari, ki jih morebiti ne boš nikoli oblekel.

Tistim, ki si takšnega podviga v življenju želite, je razkrila seznam second hand trgovin, ki ga je pripravila blogerka Mami na vrtu. Med njimi Klara izpostavlja tiste, ki jih je sama že preizkusila (jah, tukaj ste verjetno omejeni na tisto, kar vam je bliže). Omenja Kilo shop, Textile shop, center ponovne uporabe, dobra ideja pa se ji zdijo tudi izmenjevalnice. Prav odlična ideja se ji zdi izmenjevalnica, ki jo pripravlja Rdeči križ. Pravi, da je na voljo dovolj kosov oblačil, všeč pa ji je koncept, da se ne plača z denarjem, ampak s predmeti, ki jih ljudje potrebujejo. Potem izpostavlja izmenjevalnico na Taboru v Ljubljani: »Second hand so ponavadi bolj takšni vintage kosi, moraš tudi imeti malo takšen stil. Medtem ko se na izmenjvalnicah prodajajo oblačila, ki niso tako stara, in tam sem dobila res kakšne hude stvari.« Kot se za 21. stoletje spodobi, se stvari iz druge roke prodajajo tudi prek spleta. Klara izpostavlja Moj butik in gorsko oziroma hribovsko tržnico, kjer ponujajo alpinistično opremo. Prav športna oprema je tista, ki jo je že uporabljeno težje dobiti, zato si jo je tudi Klara privoščila v trgovini s hitro modo.

--> Klaro lahko spremljate na njenem čudovitem Instagram profilu Curryandlove.

Second hand usnje in krzno

Oblačila so iz različnih materialov. Ene je mogoče oprati in odstraniti njihovo preteklost, medtem ko smo pri čiščenju usnja omejeni. Klara si do danes ni kupila še čisto nič usnjenega. Sicer uporablja mamino usnjeno torbo in nima zadržkov proti temu: »Kar se tiče tega, da pa pridem v second hand trgovino in vidim nekaj usnjenega ... Nisem še kupila nič usnjenega.« Je pa v eni od prodajaln naletela na čudovit rdeči plašč, ki je imel kapuco z obrobo iz krzna: »Ta plašč sem videla po nalepki in po brskanju po Googlu, da je bil šivan v Kanadi, v enem plemenu. Kapuca je bila po robu krznena, kar mi ni bilo všeč. Ideja, da nosim to na sebi mi ni bila toliko blizu, a sem ga potem vseeno kupila in nosila, tistega krzna pa nisem dala stran.« Zaradi tega je bila deležna nekaj zgražanja med ljudmi, ki so vegani, saj so mislili, da ji je vseeno za to. Klara pravi, da ji ni, da pa ni imela toliko proti, da bi tisto krzno odparala ali odrezala in nosila kapuco brez njega.

Klara Avsenik Žagar

Ko oblačilom ni več rešitve, niti za igračo za psa, jih Klara zažge.

Kam s strganimi oblačili

Ne glede na to, kako močno si želimo, oblačila ne bodo trajala večno. Včasih tudi, ker se na kakšni klopci zataknemo in se strgajo. Kam z njimi? Pri Klari vse, kar je strganega, dobi novo življenje v obliki krpe za čiščenje in kot igrača za njenega psa: v stare majice štirinožcu zavije kosti, kar se potem uporabi za igračo, vlečenje in podobno. Ko pa zadeva ni več uporabna niti za to, oblačila sežge: »Če je to narobe, mi prosim povejte.«

Poleg tega, da lahko strgane stvari spremenite v krpe za čiščenje ali igrače za pse (vreče, torbice, odvisno od tega, kako spretni ste za šivalnim strojem ali brez njega), jim nove življenje lahko vdahnejo tudi denimo v centru ponovne uporabe. Oblačila se lahko predelajo v nekaj uporabnega, ali pa se jih pošlje naprej za predelavo v krpe in polnila. Klara je opomnila tudi na modre zabojnike mariborskega podjetja Surovina, v katerih zbirajo odslužen tekstil, nato pa sledi reciklaža (naj ob tem dodamo, da modri zabojniki niso več v lasti Surovine, ampak so bili prodani mreži Humana). Kot enega od vzornih primerov omeni tudi Majo iz Destilatorja, ki iz džinsa uspešno izdela prikupne balerinke.

Sistem posameznikom ponuja ravno obratno: poceni hrano, poceni oblačila, kupi čim več in ne razmišljaj.

Stvar, ki si jo lahko privoščimo vsi

Verjetno bi si marsikdo želel živeti bolj trajnostno, a kaj ko so takšne stvari praviloma dražje. Tudi na to, da si hrano pridelano na biološki način in trajnostna oblačila lahko privoščijo tisti iz višjih ekonomskih slojev, v svojem vlogu opozarja Klara in pokomentira: »Ta pritisk na posameznika, da bo recimo vsa čokolada iz fair tradea (op.a.: pravična trgovina), je zelo velik, ki pa ga sistem ne rešuje, saj posameznikom ponuja ravno obratno: poceni hrano, poceni oblačila, kupi čim več in ne razmišljaj.« A ne glede nato se vsak posameznik lahko sam odloči in se začne zavedati, da v življenju in svetu, v katerem živi in soustvarja, lahko sprejema odločitve, ki so boljše za naravo, boljše za ljudi: »Eno stvar, ki si jo lahko privoščimo vsi, je, da lahko kupujemo manj. Potrebujemo manj. Še vedno kupim kaj, kar morda ni tako potrebno, ampak je tega res malo. Potem je moj čas veliko bolj cenjen, saj čas, ki ga namenim za delo, ki je plačano, ne gre v nič, ampak v stvari, ki mi res pomenijo. Pa to ne velja samo pri oblačilih, ampak tudi pri hrani.«

Tistim, ki bi si želeli še korak naprej od napisanega v prejšnjem odstavku, priporoča sledečo taktiko: »Kupuješ second hand. Če potrebuješ novejše stvari iz katerega koli razloga, greš v trgovino, ki ima hitro modo, ker si pač ne moreš privoščiti za 300 evrov trajnostne in v Evropi šivane stvari, ampak potem imaš samo nekaj takšnih kosov. Mentaliteta je iti stran od tega, da greš po trgovinah in kar kupuješ stvari, ki jih morebiti ne boš niti nikoli oblekel.« Se vi lahko ustavite?

Če raje gledate kot berete, spodaj kliknite za predvajanje Klarinega vloga.

Preberite še: Zala in Gašper presenetila s čudovitim projektom: na trgu samo 10 unikatnih izdelkov

Morda vas zanima tudi: Nika Veger: Hitra moda je izdelana z bedo in krvjo tretjega sveta


oddajte komentar

preberite tudi

Ne ljubezen in ne seks, to je ključno za zadovoljstvo v zvezi

Spoznajte jih: sedem znakov, da je dober v postelji

5 dejstev o ženskah, ki bi jih moral razumeti vsak moški

ne spreglejte