Tavči Tattoo: Tetoviranja sta se učila na umetni koži, bučah, na sebi in prijateljih

Priljubljenost tetovaž neustavljivo raste med vsemi generacijami, tudi pri nas pa so počasi vendarle postale veliko bolj družbeno sprejete kot pred nekaj deset leti. S povpraševanjem se veča tudi ponudba, na slovenskih tleh pa imamo kar nekaj nadarjenih in mednarodno priznanih tetovatorjev. Umetnikov, pravzaprav.

Tokrat smo klepetali s Sašom in Simono, ki ustvarjata v Tavči tattoo studiu na Bledu. To je intervju o njunih čisto prvih umetninah, o učenju na bučah, o odgovornosti in tresočih rokah, o plagiatorstvu, oskrbovanju tetovaž, pravilih v studiu in o najpomembnejšem – ljubezni do dela.

Če se vrnemo na sam začetek. Kako se je začela vajina tetovatorska pot?

Sašo: Leta 2011 sem prvič prišel v stik s tetoviranjem. Dober prijatelj mi je prodal prvi strojček in me naučil nekaj osnov, kako začeti. Nato sem nekaj časa vadil na sebi in prijateljih, kmalu pa so sledile prve stranke. Kasneje sva z istim prijateljem odprla studio na Jesenicah, vendar se žal ni obneslo, zato sem se odločil za samostojno pot. Odločil sem se, da odprem studio in takrat sem tudi prvič omenil Simoni, da bi bilo odllično, če bi začela tetovirati tudi ona in bi ustvarjala tattooje skupaj.

Leta 2013 sva na Bledu odprla Tavči tattoo studio, v katerem delava še danes. Najprej sva ustvarila nekakšen atelje, v katerem sva lahko ustvarjala tako risbe, slike kot tudi tattooje. Kasneje je stvar prerasla v resno obrt in odprla sva podjetje (s.p.) in sedaj uradno izdelujeva tattooje in ostale stvari.

Se še spomnita občutkov, ko sta naredila čisto prvo tetovažo?

Prvi tattooji so zelo zabavni, zanimivi. Tresejo se roke, v glavi se ti odvijajo vsi možni scenariji in dvomi, v obraz si rdeč in bled obenem. Zavedaš se odgovornosti, da delaš nekaj, kar bo na nekom ostalo do konca njegovega življenja in to je resna in težka stvar. Mine ogromno časa preden si zaupaš in se ti občutki zreducirajo. Izginejo pa verjetno nikoli.

Sta že kdaj tetovirala na sebi?

Sašo ja, Simona pa je po Sašotu (smeh).

Na čem sta se učila?

Buče, umetne kože, na sebi in na bližnjih prijateljih.

S kakšnih vetrov in starostnih skupin prinaša vajine stranke?

Odlična stvar pri tetoviranju je, vsaj nama, da spoznaš vse mogoče ljudi iz različnih okolij. Tetovirajo se danes tako zdravniki, pravniki kot tudi manekenke, kuharji, policisti ... Stari in mladi. Verjetno je največ ljudi starih med 20 in 30 let, ni pa to izključno in vse več ljudi se odloča za tetovažo tudi kasneje v življenju.

Sledita številu naročnikov, ki sta jim zlezla pod kožo?

Ne. Vodiva sicer evidenco potetoviranih, saj je pred tetoviranjem potrebno izpolniti nek formular o zdravstvenem stanju ipd. Ampak koliko je teh ljudi vseh skupaj, pa ne moreva reči. Jih pa je nedvomno že kar ogromno.

Kakšna pravila veljajo v studiu? Kaj je dovoljeno in kaj nikakor ne?

V studiu je velika stvar čistoča. Treba je biti pozoren, da so vse stvari čiste in sterilne in za to je potreben nek red tudi s strani stranke. Vsekakor je treba na tetoviranje priti umit, trezen, naspan in sit. Treba se je zavedati, da lahko tetovator zavrne vašo željo po tattooju in, da to ni osebna stvar, vendar ne delamo vsi vsega ali pa so razlogi drugi. Skratka, poleg higiene in lepega obnašanja v studiu ni nekih strogih pravil, vsekakor pa obstajajo stvari, ki se jih ne dela. Ne hodi se v studio pod vplivom alkohola in drog, na tattoo se pride sam oziroma s spremljevalcem in ne s petimi prijatelji in širšem družinskem krogu, na tattoo se pride pravočasno.

Ko stranka zapusti vaš studio, dela še ni konec. Kako je z oskrbovanjem tetovaže, dokler se ne zaceli?

Res je. Tetovator lahko naredi samo toliko, kolikor je narejeno v studiu. Za ostalo mora poskrbeti stranka sama in proces celjenja zelo vpliva na končni izdelek (kar je poceljen tattoo in ne svež). Na tattoo se takoj po končani izdelavi namesti zaščitni film, ki se ga po potrebi zamenja doma naslednji dan, vse skupaj pa je ta film na tattooju 5-7 dni. Po tem času se zadeva odstrani, tattoo se umije in začne mazati z mazilom za nego. Tattoo se celi en mesec in med tem časom se ne sme kopati v bazenih/morjih/jezerih ..., ne sme se hoditi v savne in solarije in tattooja se ne sme izpostavljati soncu. Po mesecu dni je dobro, da tattoo dobro zaščitimo pred soncem s kremo z zaščitnim faktorjem.

Kot vsi kreativci, se tudi tetovatorji borite s plagiatorstvom. Simonin jelen v stilu vodenk, ki je znan predvsem ljubiteljem Harryja Potterja, je bil kopiran po vsem svetu. Kako se avtorji s tem sploh soočate?

Tudi to je res, ja. Kopiranje dizajnov in tattoojev samih je kar nerodna zadeva. Stvar je predvsem pri nas tudi zelo slabo dorečena, kar se tiče intelektualne lastnine, tako, da se pravno gledano ne da veliko storiti. Tudi meja, kaj točno je plagiat in kaj ni, ni točno dorečena, tako, da dejansko glede tega ne moreš veliko narediti. Lahko ozveščaš ljudi preko interneta in drugače, kaj več pa že težko.

Se je že kdaj zgodilo, da je stranka prišla z motivom, ki ga niste želeli tetovirati?

To se dogaja vsak dan. Veliko stvari ne delava, oziroma ne delava več. Osredotočava se predvsem na najina stila in za to poizkušava delati predvsem to. Ker to vsem ni všeč, pač ne delava vsega. Ne delava tudi religijskih in sovražnih motivov ter stvari, za katere misliva, da ne bodo videti v redu.

Razvila sta nek poseben slog, zelo priljubljene pa so že omenjene tetovaže, ki spominjajo na razlite vodenke. Gre za trenuten modni hit ali novo ero?

To je težko reči. Ta stil tetoviranja ima ogromno privržencev in tudi ogromno "sovražnikov". Mnogi trdijo, da se stil ne bo obdržal, ker zaradi pomankanja močnih črnih obrob tattoo ne bo zdržal in bo čez 20-30 let videti grdo. Sama misliva, da temu ni tako, ampak je odvisno od kakovosti izdelka. Stremiva k temu, da izpopolnjujeva tehniko tattoojev in s tem tudi kakovost. Način dela se je izkazal za dobrega, saj so tattooji stari sedaj par let še vedno v odličnem stanju. Vsak tattoo ni važno kakšen stil, pa bo treba čez kakšnih 20 let malo obnoviti.

Na katerih delih telesa si vajine stranke najpogosteje omislijo tetovažo in na katerih najraje ustvarjata vidva?

Ljudje imajo oziroma si želijo tattooja po vsem telesu. Ni nekega specifičnega dela, kjer bi lahko rekel, da je najpogosteje. Najraje delava po rokah in nogah, saj je koža dobro napeta.

Kakšna je čakalna doba za termin v studiu?

Trenutno do marca/aprila 2017, torej skoraj eno leto.

Kako pomembno je za kakovosten rezultat, da imaš rad svoje delo?

Najbolj pomembno. Tetoviranje je izredno zahtevno delo, saj je treba biti pri izdelavi tattooja skoncentriran 100% ves čas, zato je človek po petih, šestih urah dela izredno utrujen. Potem pa je potrebno še vse počistiti, odpisati potencialnim strankam, urediti birokratske stvari, pripraviti dizajne za naslednji dan itd. Tako, da brez ljubezni do tega dela se žal ne da.

Oba sta na tattoo konvencijah pobrala že kup nagrad. Je to največja potrditev za tetovatorja?

Vsekakor je to lepa potrditev, da nekaj delaš prav. Ni pa to največja. Tattoo je umetnost in umetnost je zelo subjektivna stvar. Mnogi so mnenja, da v umetnosti ne bi smelo biti tekmovanj, saj vsak vidi po svoje in velikokrat ima vsak tudi prav. Velikokrat so ljudje pri izidu na tekmovanjih jezni, midva pa si tega ne jemljeva k srcu. Če dobiš nagrado, je občutek odličen, če pa jo ne, pa naj doživi ta občutek še nekdo drug. Največja potrditev je zadovoljna stranka. Odlično pa dene duši tudi, ko te pohvalijo oziroma prepoznajo drugi umetniki.

Avtorica: Maja Fister

Foto: Luka Gorjup in arhiv Tavči Tattoo studia