Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Vaša svetovalka za modo,
lepoto in življenjski slog

Psihoterapevt o maski sreče, za katero se skrivata žalost in praznina

Praznični čas je tudi čas, ko na dan pridejo skrbi, stiske in občutki, ki so družbeno nesprejemljivi.

20.12.2016 ob 11:55

prazniki_micna.jpg

Mnogi so prav nestrpno pričakovali praznični december. To je čas veselja, pričakovanja, upanja, radosti in še bi lahko naštevali. A žal ni vsem tako lepo. Na drugi strani se namreč vse več ljudi srečuje z različnimi stiskami, ki se v tem času še bolj izrazijo. Preverite, kaj je za Mično povedal specializant psihodinamske psihoterapije Simon Pevec, ki izvaja prakso pod okriljem Zavoda CORP – Center za osebnostno rast in psihoterapijo.

Dogodki, ki sprožijo stisko

»Vzroki za psihične stiske so lahko zelo različni in so predvsem posledica preteklih dejanj vsakega posameznika ter okoliščin in dogodkov, ki so se mu zgodili. Na drugi strani pa imamo sprožilce psihičnih stisk. To je lahko kakršenkoli dogodek ali izkušnja, ki nas premakne iz notranjega miru in ravnovesja ter sproži stisko. Potrebno se je zavedati, da sprožilec samo sproži stisko, vzroki pa navadno ležijo v naših preteklih izkušnjah in v tem, kar se nam je do sedaj zgodilo,« pojasnjuje Pevec in doda, da je na psihično stisko vedno potrebno gledati relativno.

»Nekdo lažje prenese izgubo službe, kot drugi prenese to, da mora opraviti kratek javni nastop pred množico. Vsi imamo svoje psihične kapacitete in smo zaradi tega različni, nikakor pa ne boljši ali slabši kot ljudje, zato je vsako psihično stisko potrebno pogledati individualno in je ne podcenjevati. Psihoterapija, ali kakšna druga oblika dela na sebi, nam pomaga ozaveščati tako vzroke kot tudi sprožilce in nas s tem opremlja, da se bomo v prihodnosti lažje soočali s tem, kar nam prinaša življenje.«

--> Preberite še, kako z le desetimi minutami na dan pregnati stres.

shutterstock_524468803.jpg

Narava, kot zdravilo

Vse več je tudi takšnih, ki se v tem času počutijo osamljene, pozabljene in odrinjene. V prazničnih dneh se zato počutijo še v večji stiski. Pevec vsem tem priporoča stik z naravo, saj ima ta na posameznika zdravilen učinek. »Lahko se odpravijo na sprehod, tek ali pohod na kakšen hrib, karkoli pač radi počnejo. Naslednja možnost je, da so aktivni pri iskanju družbe, da pokličejo stare, včasih pozabljene prijatelje, sorodnike, sodelavce ali kogarkoli, ki jim je bil ali jim je še blizu. Prepričan sem, da bo tudi oseba na drugi strani vesela klica, obiska ali povabila na kavo. Velikokrat v nekem odnosu zmanjka le pobuda, ko pa pridemo skupaj sploh ne moremo  razumeti, zakaj smo tako dolgo odlašali s telefonskim klicem.«

Obenem pa psihoterapevt pravi, da je »občutek osamljenosti lahko tudi priložnost, da človek pogleda vase in se vpraša: »Kako živim svoje življenje, kaj želim in lahko spremenim ter, kako bom to dosegel«? Če ne zmorejo sami, naj si poiščejo psihoterapevtsko pomoč. Velikokrat slišim koga reči: »Saj bi šel na terapijo, ampak je predrago in si res ne morem privoščiti«. Zavedam se, da je tedenski obisk psihoterapevta lahko velik proračunski zalogaj, vendar se dostikrat izkaže, da je to samo priročen izgovor in razlog, da še malo odložimo z delom na sebi. Tisti, ki si tega resnično ne morejo privoščiti lahko pobrskajo po spletu in sem prepričan, da se najde kar nekaj raznih oblik pomoči, ki so brezplačne oziroma se izvajajo po simbolični ceni, ter se tako prilagodijo finančnim zmožnostim posameznika.«

Na spletu srečni in popolni, v resničnosti  pa daleč od tega

Ob vsem tem Pevec opozori še na vidik družabnih medijev, ki imajo lahko v tem času še posebej negativen vpliv na določene posameznike. Opazovanje »popolnih« in »srečnih« ljudi, jih pahne v še večji obup. »Današnja družba spodbuja to, da vsi izgledamo srečni, nasmejani in pozitivni. Žal je velikokrat za to masko sreče, za nasmehom na obrazu, za sliko na družabnih omrežjih, skrito veliko žalosti, bolečine in praznine. Kljub temu, je biti srečen bolj družbeno sprejemljivo, kot biti nesrečen ali žalosten, družbena omrežja pa so odličen kanal, da se lahko človek primerja z drugimi in se zaradi tega počuti le še slabše. Zato sezite do ljudi, ki jih imate radi, jim poglejte v oči in jim povejte, kako se počutite, vprašajte njih, kako se počutijo. Morda boste presenečeni, kako lahko iskren pogovor razbremeni človeka, mu olajša doživljanje stiske in ga napolni z ljubeznijo.«

Avtor: Pia Pangos 
Foto: Unsplash, Shutterstock


oddajte komentar

preberite tudi

Finančna varnost ali ljubezen? Izkušnja dame, ki je bila v zvezi z bogatašem

Šest tipov žensk, od katerih moški bežjo (čisto vsakič)

Misijonarska, po pasje ali jahačica? Kaj o vas pove vaša najljubša spolna poza

ne spreglejte