Matej: Zame je največji preskok v vlogo naredila frizura. Spomnim se, ko sem se po striženju pogledal v ogledalo in pred sabo videl Andreja. Sploh nisem več videl sebe, ampak vlogo. Pomagala mi je, seveda, tudi fizična pripravljenost. Takrat sem kar veliko treniral, včasih tudi po dvakrat na dan, pa me je Dare še vedno zafrkaval, da me je premalo skupaj (smeh).
Verjetno je bila to njegova taktika, s katero me je spodbujal. Sicer pa je bilo zame najtežje najti avtentičnost, pristnost lika, ker Andrej pač ni jaz. Odraščal sem na vasi, tako da mi je bila ta scena kar tuja. Ogromno mi je pomagal Dare, ki je bil sam vzgotjitelj v vzgojenem zavodu.
Med samim snemanjem sem bil kar precej izoliran, ker sem bil tako zelo osredotočen na lik. Predvsem pa se moramo res zahvaliti Daretu, ki je z nami vadil pol leta. Zaradi njegovega odličnega vodenja si na platnu verjamemo in smo presenečni, kaj vse smo sposobni narediti. Super je bilo tudi to, da smo vse vaje snemali in jih potem skupaj analizirali.
Gep: Presenečen sem bil, kako dobro vsi funkcioniramo na filmu in do kakšnega ekstrema smo pripeljali naše like, in tudi jaz mislim, da je to v veliki meri zaradi naših skupnih priprav.
Timon: Seveda, intenzivne priprave pol leta so nam zelo pomagala, tudi pri razvijanju likov, saj smo na ta način določili tudi vloge, zasedbo, osebno pa je bilo najbolj pomembno to, da pridem do tega, da razvijem dovolj veliko samozavest in ego, ki ju Žele ima.
Treba je bilo doseči, da niti za sekundo ne dvomim in ne preizprašujem svojih dejanj. Stotinka dvoma bi se že poznala, tega pa nisem hotel, in to je bil zame največji izziv.
Pri sestavljanju karakterja so mi pomagale tudi različne igralske tehnike, seveda, imel sem pa srečo, da prihajam iz Maribora, iz podobnega okolja, kot je v filmu, kjer je polno raznih huliganov, ki se lahko primerjajo z Želetovim profilom, tako da mi njegov karakter ni bil čista neznanka. Sicer pa sem pozitivno presenečen nad našim delom, nad filmom, nad tem, kar smo zmogli dati od sebe kot ekipa.