Zagotovo ste jih že kje ujeli. Kick Ass Bike Plates so hudomušne tablice, ki jih pritrdite na kolo. Za znamko stoji ekipa navdušenih kolesarjev, avanturistov ter ljubiteljev lepih koles in dobre hrane. Ustvarjajo jo sestri Ana in Ajda Flašker ter Ajdin fant Gregor Zakrajšek.

Ajda je nosilka ideje tablic za kolo, ki "trgajo gate". Njena navdušenost je okužila tudi fanta Gregorja in sestro Ano, da ste se pridružila na novi poti ustanovitve podjetja. Pred tem izzivom je več let delala kot raziskovalka na področjih molekularne znanosti. S kolesom je prevozila že kar nekaj zanimivih kilometrov, med katerimi najbolj izstopa solo izlet iz Ljubljane od Istanbula in iz Kuala Lumpurja do Bangkoka, ki ga je v preteklem letu opravila skupaj z Gregorjem. 

Njena sestra Ana je grafična oblikovalka, ki se ukvarja predvsem z oblikovanjem uporabniške izkušnje ter vmesnikov. Skrbi za videz in funkcionalnost njihove spletne strani. Trenutno je situirana na Kanarskih otokih, kjer lovi ugoden veter za kitesurfing. Tretji člen ekipe Gregor pa je v timu fant za vse. Skrbi predvsem za tehnične rešitve in nekatere družbene medije. Poskrbel je tudi za razvoj držala za tablice. V prostem času poleg kolesarjenja rad pleza ter raziskuje skrite kotičke v hribih.

Z Ajdo iz ekipe Kick Ass Bike Plates smo v tokratnem Mičninem intervjuju klepetali o njihovih začetkih, o razvoju znamke in dogodivščinah, ki so jih že doživeli na dveh kolesih. 

Idejo o tablicah za kolesa ste realizirali v Maleziji. Povejte nam več o tej azijski dogodivščini …

Ideja o tablicah je zanimivo dozorela v Maleziji. Tam sva z Gregorjem prostovoljno delala v znani kolesarski delavnici in se malo naužila azijskega načina dela. V Aziji se ljudje lotijo popolnoma novih projektov brez predhodnih izkušenj in pretiranega sekiranja, kako bo vse skupaj na koncu uspelo. Veliko manj komplicirajo. Če imajo idejo, jo preprosto začnejo uresničevati in o njej ne teoretizirajo več mesecev ali iščejo 100 razlogov, zakaj to ne bi uspelo.

V Maleziji sva tako dobila tisto merico poguma, ki je dotlej nisva imela in se odločila, da idejo uresničiva. Bila sva tako navdušena, da sva prve dneve po delavniku še dolgo v noč razvijala idejo.

Ko sta se poslovila od Malezije, sta se od tod na Tajsko odpravila kar s kolesi, sestavljenimi v delavnici, kjer sta delala. Kakšna je bila pot iz Kuala Lumpurja do Bangkoka?

Pot je bila lepa, zanimiva, predvsem pa vroča. Gregor je najini kolesi sestavil iz odpadnih delov v kolesarski delavnici. Ker nisva imela ostale kolesarke opreme, niti kolesarskih torb, sva nahrbtnike kar privezala na prtljažnike koles. Že tukaj se je poznal azijski vpliv, kjer se veliko manj komplicira. Za vožnjo s kolesom v resnici potrebuješ kolo, vse ostalo je zgolj bonus. In tudi midva sva se tega držala. 

Sama pot niti ni bila zahtevna, še največji izziv je predstavljala vročina ter visoka vlaga. Zlasti, ko se je sredi dneva segrel še asfalt, je bilo kar noro. Takrat sva se hladila s hladnim tajskim čajem ali plavala v morju. Je bilo pa krasno spoznati dele Tajske in Malezije, kamor turisti večinoma ne zaidejo.

Kako so vaju na meji s kolesoma sprejeli cariniki?

Haha, to je bila pa prav smešna izkušnja. Ko sva se približala meji, je bilo veliko prometa, zlasti mopedov in skuterjev, zato sva se postavila v vrsto skupaj z njimi. Ko sva prišla do zdolgočasenega carinika, ga je pogled na naju tako presenetil, da je skoraj padel s stola. Seveda sva morala iti nato v posebno vrsto, da so posebej overili najini vizi. So bili pa toliko prijazni, da so pooblastili nekoga, da nama je med tem časom pazil kolesi.

Prekolesarili ste že nekaj cest po vsem svetu. Kako prijazni kolesarjem smo pri nas v primerjavi s tujino?

Zanimivo vprašanje. Direktna primerjava verjetno ni čisto mogoča, saj si ponekod cesto deliš še s konjskimi ali oslovskimi vpregami, ponekod so ceste zelo, zelo ozke, spet drugod nimaš druge opcije, kot da se nekaj kilometrov pelješ po avtocesti. Je pa verjetno obzirnost kolesarjev in voznikov na različnih nivojih, ne glede na to, kje potuješ.

S čim se prevažate v hladnejšem delu leta, ki je pred nami?

Jaz se večino letnih časov po Ljubljani prevažam s kolesom. Kot pravi meni zelo ljub skavtski rek: ni slabega vremena, je zgolj slaba oprema. No, priznam, ko močno dežuje ali sneži, takrat uporabim avtobus ali avto.

Kakšen je ustvarjalni in nenazadnje tudi proces izdelave tablic?

Najprej je važna ideja za napis. Nato pa odvisno, včasih smo design zelo hitro dokončali. Smo imeli pa tudi že designe z več kot desetimi različicami in nobena ni bila takšna, da bi na koncu rekel vau, to je to! Nato je potrebno za vsak design izdelati kalup in šele nato se lahko naredijo takšne, res lepe tablice.

Kakšne tablice do zdaj najdemo pri vas?

Trenutno lahko najdete 14 različnih designov. Od tega imamo tri napise v slovenščini, med katerimi najdete tudi dve malo manjši tablici, ki sta namenjeni otrokom. 

Od kod se porodijo hudomušni napisi?

Za idejami smo kar neprestano na »preži.« Včasih v vsakdanjem pogovoru dobimo idejo zanj. Veliko se jih je porodilo spontano, nekaj pa so jih predlagali kar kupci sami.

Kateri je najtežji del pri vzpostavljanju lastne znamke? 

Uf, verjetno pridobiti dovolj veliko število strank. No, vsaj mi smo sedaj na tej točki.

Kdaj hobi preraste v posel?

Ko je dovolj konstantnih finančnih prilivov, da lahko mirno živiš in se ne obremenjuješ, kako boš plačal prispevke in položnice.

Kam vas bo odpeljalo v prihodnje?  

Uuu, bomo videli! Pustimo se prijetno presenetiti! Računamo pa, da bomo našo znamko postopoma širil na tuje trge.

Avtor: Maja Fister
Foto: Kick Ass Bike Plates

Preberite še: Preveč boleče vidim, kaj se zgodi, če si priden (piše Katarina M. Bajt) ali pa Kdo prireja Skkrivne večerje po Sloveniji? Andreja in Melinda o zgodbi iz zakulisja