Temna stran kave: Veste, kakšno pijete?

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so pod drobnogled vzeli ponudbo kave na naših trgovskih policah.

14.6.2023 ob 5:45 | Foto: Drazen Zigic (naslovna) /Gettyimages | Avtor: M. FL.

Temna stran kave: Veste, kakšno pijete?

Kava je ena najbolj priljubljenih pijač, o čemer priča podatek, ki ga na svoji spletni strani navaja Zveza potrošnikov Slovenije, in sicer da kavopivci po celem svetu na dan spijejo skoraj milijardo in pol skodelic. Tudi Slovenci imamo kavo radi, večina (60 odstotkov) vsak dan popije dve skodelici.

Zvesti smo nam znanim blagovnim znamkam, redkeje posegamo po kavnih mešanicah iz manjših pražarn, pomemben se nam zdi okus, ki smo ga vajeni, bi pa več kot tretjina sodelujočih v anketi svojo priljubljeno kavo zamenjala s tisto, ki je pridelana na okolju in družbi prijaznejši način, a 38 odstotkov vprašanih le, če bi imela primerljiv okus s staro izbiro. 27 odstotkov pa samo v primeru, da okolju prijaznejša izbira ne bi bila predraga.

Komaj 11 odstotkov vprašanih bi priljubljeno kavo brezpogojno zamenjalo za bolj trajnostno.

Velikokrat sporna pridelava

Velik delež kavnih zrn je pridelan na velikih plantažah. Od pridelave kave je odvisnih kar 25 milijonov družin globalnega juga, ki živijo v negotovih razmerah, saj zaradi nepravičnega delovanja svetovnih trgov za svoje delo prejemajo​​ prenizko plačilo, ki jim ne omogoča dostojnega življenja.

Marsikdo, ki se s kavo razvaja, tudi ne ve, da je pridelava te tesno povezana s krčenjem gozdov, njena usoda pa zelo odvisna od podnebnih sprememb. 

Vrsta arabika raste le na višjih nadmorskih legah, ki zaradi globalnega segrevanja postajajo neprimerne za njeno gojenje. Do leta 2100 se bo, po sedanjih napovedih, obseg površin, primernih za gojenje kavovca, zmanjšal za 54 odstotkov.

Kje raste kavovec? 

​​Kavovec izvira iz Etiopij​​​e​ in sosednjih držav, vendar afriške države niso več največje pridelovalke kave na svetu, njihovo mesto so zasedle države Latinske Amerike in ​Vietnam. Največ kave sorte arabica ​pridelajo v Braziliji, največ robuste​ v Vietnamu.

Kavovci arabice, ki izvirajo iz Etiopije, rastejo na ​nadmorskih višinah ​nad 1000 metrov​ in so bolj zahtevni za gojenje kot kavovci robuste. Te je lažje vzgajati na ​​nadmorskih višinah​ do 900 metrov​ in na monokulturnih plantažah.

Škoda za okolje

Vsako leto zaradi pridelave kave na globalni ravni posekajo 10 milijonov hektarjev gozdov, kar je velikost petih Slovenij.​ ​

Gojenje  kave je eden ​izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.

To uničuje življenjski prostor divjih živali, mnoge je pripeljalo na rob izumrtja. Sečnja gozdov prispeva k podnebnim spremembam, saj se med njo v zrak sproščajo velike količine ogljikovega dioksida, zaradi krčenja naravnega rastja se zmanjšuje količina ogljikovega dioksida, ki ga absorbirajo gozdovi.

V številnih gozdovih, ki jih izsekavajo za proizvodnjo kave, živijo ​​​staroselske​​ skupnosti. Izguba zemljišč​ ​in uničenje njihovega načina življenja imata grozljive posledice, kot so izguba kulturne identitete, razselitev in revščina.  

Evropska unija je naredila prvi korak v smeri zmanjšanja vpliva na uničevanje gozdov po svetu. Junija 2023 naj bi začela veljati uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

Podjetja, ki z Evropsko unijo trgujejo s kmetijskimi pridelki, tudi s kavo, bodo morala dokazati, da ne prispevajo k uničevanju gozdov (uredba bo veljala za les, palmovo olje, sojo, kavo, kakav, kavčuk in govedo).

Še en škodljiv učinek  gojenja kave ​​ 

Kava za seboj pušča velik ogljični odtis, ki se razlikuje glede na način ravnanja in pridelavo. Odtis kave, pridelane na monokulturnih plantažah, ki so izpostavljene soncu in odvisne od namakanja in energije (gnojila, pesticidi in stroji), je veliko večji od odtisa kave, pridelane v biotsko raznolikih, z vodo bogatih in kompleksnih agrogozdovih. 

Gojenje kave po nekaterih podatkih predstavlja od 40 do 80 odstotkov ogljičnega odtisa kave, poraba pa okrog 30 odstotkov, zato je pomembno slediti ekološkim oznakam, ki nakazujejo na način gojenja te dobrine in trgovanja z njo. 

Yaroslav Astakhov/Gettyimages

Kaj je pravična trgovina? 

Gre za sistem, ki odpravlja posrednike, odkupuje neposredno od proizvajalcev in jih ščiti pred borznimi nihanji cen, saj kavo odkupuje vsaj po minimalni ceni, ki je vedno višja od proizvodnih stroškov.

Poleg tega prepoveduje otroško delo, s proizvajalci vzpostavlja dolgoročne odnose, vlaga v njihovo znanje, ​​zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, varne ​delovne pogoje ter od proizvajalcev zahteva, da pri pridelavi ne uničujejo okolja. 

Kaj so pokazali testi?

Kava, ki so jo testirali pri Zvezi potrošnikov Slovenije - pod drobnogled so vzeli 14 vzorcev -, je večinoma dobro prestala test kakovosti okusa, slabo pa se je odrezala na področju podajanja informacij za potrošnika glede vpliva na okolje in/ali družbo.

Od vseh vzorcev mlete pražene kave za pripravo turške kave ima večina dobre senzorične lastnosti (gre za lastnosti živil, ki jih človek lahko zaznava s svojimi osnovnimi čuti, kar zadeva kave, sta to vonj in okus).

Vrsta kave in njeno natančno poreklo pa za potrošnike ostajata neznanka pri večini testiranih znamk. Samo na treh kavah je bil naveden podatek, iz katere oziroma katerih držav prihaja. Večinoma so navajali izvor “izven EU” - kar je jasno, glede na to, da kavovec v EU ne raste.

Tako kot druga živila je lahko tudi kava obremenjena z neželenimi škodljivimi snovmi, saj se ob neustreznih pogojih pridelave in predelave, od žetve do skladiščenja, proizvodnje in prevoza, lahko v njej razvijejo plesni.

A pri vseh vzorcih je bila vsebnost škodljivih snovi pod mejo. 

 

Ljubitelji kave imamo moč izbire, ki je dobra za nas, okolje in pridelovalca

Glede na rezultate spletne ankete je le slaba tretjina sodelujočih pozorna na trajnostne oznake

Pri Zvezi zato vse potrošnike opozarjajo, da imajo moč izbire in da lahko izberejo izdelke, torej tudi kavo, ki je prijazna za končnega uporabnika za okolje in pridelovalca. Ponudba se je na policah trgovin in v kavarnah v zadnjih letih povečala, zato si lahko z malo truda privoščimo kavo, ki so jo pridelali na delavcu ter okolju prijazen in pošten način.

Je pa žal res, da zakonodaja prodajalcem pražene kave ne zapoveduje, da mora na embalaži pisati, od kod kava prihaja, kdaj je bila obrana, katere sorte so bile uporabljene za​ kavno ​mešanic​o​​, kako je bila procesirana in kdaj je bila pražena ter zmleta.

Mora pa biti pakirana v embalažo, ki jo primerno zaščiti​, saj je​​ zelo občutljiva, ​nase veže ​vonj​​ in vlago. Embalaža je zato pogosto iz kombiniranih materialov (plastika, papir, aluminij), ki jih je ​težko​​ ​reciklirati.

Zmagovalka iz majhne pražarne

Kava, ki ima eno od trajnostnih oznak, je za okolje in zdravje boljša izbira. Glede na rezultate testa so ti izdelki tudi med bolj kakovostnimi in zato dobra izbira.

Dva izdelka sta se na testu odrezala zelo dobro, kar osem jih je prejelo oceno dobro, štirje so dobili oceno povprečno.

 Za kilogram kave na testu so raziskovalci odšteli od osem do 40 evrov na kilogram. Zmagovalka glede oznake je bila najdražja, za zmagovalko glede na razmerje med kakovostjo in ceno pa je treba odšteti znatno manj: 16,45 evra za kilogram in se prodaja pod eno v Sloveniji najbolj priljubljenih blagovnih znamk.

Več o tem, kakšna kava je na naših trgovskih policah, preberite na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije

Preberite še: Neupravičen dvig cene turističnega paketa: V tem primeru vam podražitve agenciji ni treba plačati

Morda vas zanima tudi:Rožiči: odlični branik imunskega sistema

 


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)