Načrtujmo nakupe za manj zavržene hrane

Najbrž ni posameznika, ki ne bi vedel, da smo v Sloveniji samo lani zavrgli 150.839 ton hrane, kar je povprečno 72 kilogramov na ­prebivalca. A kako ob tem zavedanju vsakodnevno ravnamo, da bi jedli čim bolj uravnoteženo in zdravo ter da bi čim manj hrane pristalo v smeteh? Začne se že pri sestavljanju nakupovalnega seznama.

Med nakupovanjem je seveda smotrno paziti na vsak evro tudi zaradi vse višjih cen hrane. In čeprav se nam zdi, da v vsesplošni draginji ni mogoče prihraniti, velikokrat ni tako.

Denarnica je namreč hitreje prazna tudi zaradi nekaterih slabih potrošniških navad, poleg tega zaradi nepremišljenega nakupovanja tudi še užitna hrana prevečkrat roma v smeti.

Poglejmo nekaj dobrih namigov za boljše ravnanje.

Kdaj v trgovino?

Finančni strokovnjaki priporočajo nakupovanje hrane na mesečni ali vsaj tedenski ravni, nikakor ne vsak dan sproti. Vsak obisk trgovine nas stane dvajset evrov in več, kar na koncu meseca nanese veliko večji znesek, kot če bi živila kupovali na zalogo. Zares, priznajmo si, da vsakič, ko gremo v trgovino samo po mleko in zelenjavo za kosilo, v košarici mimogrede konča vsaj še nekaj drugih artiklov, ki niso nujno potrebni.

Ni odveč spomniti, da se nam to zgodi, če se odpravimo v trgovino lačni. Lakota ima velike oči, kar se, če se podamo v nakupovanje s praznim želodcem, pozna na računu. Vonjave in razstavljeni izdelki imajo svojo moč in zagotovo lačni zapravimo več, kot če bi kupovali siti.

Načrtno nakupovanje

Nakupovalni seznam živil je velik prijatelj smotrnega nakupovanja. Nanj napišemo vse, kar potrebujemo za načrtovane obroke, izdelki na seznamu naj si sledijo tako, kot so na voljo v trgovini, ki jo praviloma obiskujemo. Zagotovo bomo z dobrim načrtom nakupovanja, katerega osnova je nakupovalni seznam, zapravili manj, kot če bi se zanašali le na spomin.

Prav tako bomo z njim iz trgovine prinesli tisto, kar potrebujemo, ne pa tudi izdelkov, ki bi nas hipoma premamili.

Dobro je vedeti, da prihranek v denarnici zagotovi tudi upoštevanje znižanj, popustov in akcij. To seveda ne pomeni, da nekaj kupimo samo zato, ker je v akciji, pač pa je dobro preveriti, katere dobrine potrebujemo in kje jih lahko dobimo po nižji ceni. Koristne so informacije z letakov, priporočljivo je, da jih vsaj pred tedenskim nakupom dodobra preverimo.

To, da se nekaj prodaja pod blagovno znamko trgovine in je na voljo po nižji ceni, ne pomeni, da je slabše kakovosti. Nasprotno. Živila trgovskih blagovnih znamk po kakovosti ne zaostajajo za zvenečimi imeni, so pa cenejša.

Lokalna hrana

Nakupovanje domačih izdelkov je trajnostna izbira, dobrobit za okolje v podporo slovenskim kmetom ter s tem prispevek k večji samopreskrbi Slovenije s hrano v prihodnosti. To ob dejstvu, da je priporočljivo na jedilniku imeti pester nabor živil, s čim manj predelanimi izdelki, nikakor ni zanemarljivo.

Vedno je tudi dobro vedeti, kaj imamo v hladilniku, kleti ali v zamrzovalni skrinji, in zalogam prilagajati nakup. Preden se lotimo pisanja nakupovalnega seznama, preglejmo police in se prepričajmo, koliko testenin, riža, krompirja, kosmičev, mesa in drugih dobrin imamo doma, ter tistih, ki jih je še dovolj, ne kupujmo.

Zanje bo čas, ko bo domača zaloga že skoraj pošla. S tem bo račun v trgovini manjši, manjša pa bo tudi možnost, da bi se zaloge, ki se ob neupoštevanju tega pravila kopičijo doma, pokvarile.

Preberite še: Resnica o cimetu: zdrav, a če z njim pretiravamo, se lahko zgodi to!

Morda vas zanima tudi: Tako zdravilen je jogurt, vendar le pod temi pogoji