5.1.2017 ob 6:15
Ne glede na visoko stopnjo ozaveščenosti in kljub zavedanju, kakšne so posledice nezdravih prehrambenih navad, vse več posameznikom v načrtih za zdravo prehranjevanje spodleti, debelost pa je še vedno v porastu, so zapisali na portalu psycholohytoday.com.
Več namigov za zdrav življenski slog najdete na Facebooku.
Študija iz leta 2015, ki sta jo izvedli znanstvenici Amanda Brouwer in Katie Mosack pa je dokazala, da bo namera lažje izvedljiva ob spremenjenem pogledu nase. "Namesto, da zgolj sprejmete odločitev o zdravem načinu prehranjevanja in temu prilagodite jedilnike, sebe označite kot zdrave jedce," svetujeta strokovnjakinji, ki pojasnjujeta, zakaj bi prav ta tehnika lahko prinesla več uspeha.
Zvesti sebi
Predhodne študije so dokazale, da ljudje najlažje sprejemajo odločitve (in jim tudi sledijo), ki so v skladu z njihovo identiteto. Tisti, ki denimo sebe opredeljujejo kot skrbne, lažje skrbijo in pomagajo drugim. Oni, ki nase gledajo kot na tekače in ne kot na ljubitelje teka, raje vsak dan obujejo superge in premagujejo kilometre. Enako velja tudi pri odločitvi za spremenjen način prehranjevanja. "Če boste sebe dojemali kot zdrave jedce, boste na svoj jedilnik lažje umeščali zdrava živila, saj boste želeli delovati v skladu s svojo identiteto," pojasnjujeta znanstvenici.
PREBERITE še // Pet korakov, da bo zaobljuba o redni telovadbi držala celo leto
Dokazana trditev
Da bi svojo hipotezo dokazali in ugotovili, kako samozaznava vpliva na odločitve, sta pod drobnogled vzeli skupino posameznikov. Vsem sta razdelili gradiva o zdravemu načinu življenja, nato pa je polovica dobila sledeče naloge:
Rezultati so pokazali, da so posamezniki, ki so sebe opredelili kot zdrave jedce, v nekaj tednih v resnici zaužili več zdrave prehrane v primerjavi s skupino, ki je v prid ozaveščanja prejela zgolj poučno gradivo brez dodatnih nalog.
PREBERITE še // 17 načinov, s katerimi boste v letu 2017 še bolj fit
S tem sta znanstvenici dokazali, da je dojemanje sebe lahko preprost, a še kako učinkovit način za osvajanje zdravih prehranjevalnih navad. Vsaj na kratek rok.
Kaj pa druga prodročja?
Ob teh zaključkih se samo po sebi poraja vprašanje, ali lahko samozaznava vpliva tudi na druga področja življenja in denimo zaradi nje povprečni študentje postanejo izjemni in povprečni športniki rekorde podirajoči atleti.
Strokovnjakinja Gabriele Oettingen ob tem opozarja, da pozitiven pristop in samopodoba res posameznike navdata z optimizmom, a včasih se ta preveč razraste in tako v ozadje potisne druge dejavnike uspeha, kot sta trud in motivacija. V svoji raziskavi je dokazala, da lahko pozitivna samozaznava odvrne pozornost na ovire, ki nekomu stojijo na poti do cilja.
Oettingen seveda ne oporeka dejstvu, da pozitivno dojemanje sebe izboljša tako način življenja kot dosežke, vendar so pri tem ključni realni cilji in upoštevanje drugih dejavnikov, ki vplivajo na končni razplet.
Lastna identifikacija z dejavnostjo je torej lahko uspešna, vendar je z njo pogojen uspeh odvisen tudi od dejavnikov, na katere sami nimamo vpliva in zaradi katerih namer včasih ni mogoče uresničiti. Prav zato bi morda bil najboljši način, ki vključuje tako strategijo Amande Brouwer in Katie Mosack kot tisto, na kar opozarja Oettingen.
Najbolje bi torej bilo, da se ne opredelite kot zdrave jedce, temveč si rečete, da ste lahko zdravi jedci in s tem prav tako pripomorete k zdravi prehrani, hkrati pa upoštevate tudi morebitne ovire, ki bi vam pri tem stale na poti ter oblikujte strategije za njihovo premagovanje.
Avtorica: M. F.
Foto: Shutterstock
oddajte komentar