Oči so ogledalo duše, tako pravijo. V njih se vidi marsikaj, ženske pa jih od vedno rade poudarjajo, da pridejo bolj do izraza. Kot bi hotele s tem povedati, da poudarjamo tisto, kar se v njih vidi, da pač na vsak način poskušamo nekaj povedati z njimi. Drži, kajne?

Tudi jaz nisem izjema. Vsakič, ko si mažem trepalnice z maskaro, pozdravljam izum in njenega izumitelja. Oči brez nje ali z njo so pač nekaj čisto različnega. A tisto, kar sploh naredi piko na i oziroma okvir celemu obrazu, so pravzaprav obrvi. Zadnja leta se tudi kozmetična industrija z množico lepotilnih izdelkov, namenjenih prav za obrvem, ravna po trendih in omogoča uporabnicam ličil številne proizvode, s katerimi lahko poudarijo obrvi. A vse se po mojem začne z obliko.

Ne glede na to, kakšen je tvoj okus glede opaznosti obrvi, obstajajo metode, s katerimi določamo, kakšna debelina pristaja posameznemu tipu obraza. Sedemdeseta s tankimi obrvmi so vsekakor mimo (so se pa s tem trendom raztegnila daleč), danes so vse bolj popularne košate, močne, opazne obrvi.

Sama nikoli nisem imela večjih težav z obrvmi; bile so dovolj močne in lepe oblike, da si z njimi nisem belila glave, pulila sem samo tisto, kar je šlo iz linije. Potem sem bila pred mnogo leti na negi v kozmetičnem salonu in kozmetičarka je na koncu nege kot nekaj samoumevnega začela puliti še moje obrvi. Imela sem fobijo pred tem, da bi bile preveč populjene, saj marsikdaj ni več nove možnosti, da bi ponovno zrasle in dobile staro obliko. Na to sem jo opozorila, ona pa je zgotovila, da bo popravila samo minimalno (in pohvalila, da so sicer zelo lepe). V strahu sem ležala tam in čakala, kaj bo nastalo. Eno obrv je uredila v redu, druga pa je izgubila svojo prejšnjo obliko. Minimalno, a jaz sem opazila, in to je bil dovolj dober razlog, da od takrat nisem več pustila nikomur šariti po svojih obrveh. Komaj sem namreč sčasoma za silo popravila 'zavoženo' obrv.

Potem so minila leta domačega urejanja obrvi. Saj veš, kako opraviš sama: lahko je čisto solidno, a zdelo se mi je, da bi se dalo moje sicer kar lepe obrvi vseeno še malo urediti in izpiliti. Vmes se je zgodil boom z metodo oblikovanja Anastasia Beverly Hills in veliki trenutek prej dokaj zapostavljenih obrvi se je začel: svinčniki, senčila, voščenke za poudarjanje, pincete za oblikovanje, šablone … Oblikovanje obrvi je postalo velik hit in ostaja to vse do danes. Takrat sem slišala za Viki Leški. Prvo, ki se je učila pri slavni Anastasii in k nam prinesla revolucijo. Ko sem najprej slišala, da gre za oblikovanje obrvi z voskom, sem bila skeptična: kako lahko s papirčki delaš tako natančno stvar, kot je oblikovanje obrvi?

Ne vem, kako sem se prepričala, da sem šla stvar preizkusit. Ko je rutinsko vlekla dol papirčke, sem si tiho rekla: draga moja, če ti ostane še kaj obrvi, si zmagala. Zares občutek ni bil obetaven, potem pa je Viki naenkrat rekla:

Evo, popolne so! Končali sva!

Prvega pogleda v ogledalo ne bom pozabila. Poznaš redek občutek, ko si zadovoljna s tem, kar vidiš? To so bile moje obrvi, ampak popolne! Ne bom rekla, da so bile pred tem grozne, nasprotno, bile so lepe in veliko žensk me je vprašalo, ali so naravne, nepoudarjene. Skratka, kompliment, pa vendar so bile kljub redni domači negi nekako brez popolne oblike. Zdaj pa so bile naenkrat popolne. Od takrat ne morem več brez Vikijine roke. Ne delam ji reklame, ker je glede na zasedenost sploh ne potrebuje, ampak preprosto moram deliti svoje navdušenje nad njenimi rokami in delom, saj že dobro leto ne morem brez nje. V desetih minutah dobi obraz čisto, jasno, definirano podobo, poteze pridejo bolj do izraza in pogled je odprt. Vse to res lahko nekako pričaraš tudi z make upom, a nič ne more nadomestiti naravne oblike obrvi, in to je tisto, kar me očara vsakič znova. In njen obvezni na koncu:

Evo! Popolne!

Kolumno je napisala Katarina M. Bajt

Kolumne na portalu Mična izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča uredništva

Foto: Unsplash