Se kdaj znajdete v situacijah, v katerih ste (nehote) na sredini? V vlogi pacifista, kominukatorja, ko postanete the middle man, človek vmes.
Kakor, ne vem, mikro primer, ko hočeš prijatelju, ki jeclja, zaključiti stavek, da (mu) ne bi bilo akward. Ampak v bistvu, zato, da ni predolgo neprijetno, da ni neprijetno tebi samemu, vskočiš nekam, kamor se sploh ne bi bilo treba poštulit.
Bo že povedal. Sej 'ma to. Zakaj se sploh vmešavam? Je mogoče meni nerodno v njegovi zagati? Ker njemu sploh ni.
Pa smo sploh sposobni sprejeti vse - tako surovo, kot je? Tudi sebe, kakor smo?
Let me just do me?
Smo v vsej poplavi marketinga in PR-ja, stikov z javnostmi, Instagrami in družbenih omrežij polnih spoliranih pobod, sploh še sposobni sprejeti resnico?
Je na primer Grinder iskrenost preveč? Ja, živjo, lušten si. Dal bi te dol. Pika. Ne vem.
Svoj razmislek sem začela z uspešnostjo. Potem s hrepenenjem po popolnosti.
A kaj sploh je in pomeni biti popolen?
To verjetno raziskuje in ve čisto vsak le zase. Verjetno pa je neke vrste popolnost živeti najbolj iskreno življenje. Je pa v tej poplavi informacij in priložnosti sploh težko posplošiti in definirati, kaj za nekoga to pomeni.
Vsak izmed nas pač kreira svojo realnost. Mhm, uporabila sem to new age besedo.
Kreaira realnost in jo izboljšuje. Z odnosom do sebe, morda z drogami, morda z opolzkostmi ali celo z emocionalnimi nebrzdanimi izpljunki.
Pač, smo kar smo.
Ne bi pa rada, da se izgubi človeškost. In z njo ta osnovni, prvinski medčloveški odnos. Ta je način, celo razlog ali pa vodilo, da vse to, kar smo in kar počnemo in kar lahko počnemo, počnemo dobro. Da se zgodi presežno, zaradi česar ti grejo pokonci kocine in solze v oči.
To so odnosi, naklonjenosti, ljubezni, ki jih stkemo med sabo. To so stvari, ki jih tako rečeno skreiramo, uresničimo, udejanjimo, zrealiziramo ... Te pa so toliko lepše in toliko bogatejše, ko, če, in ker si jih ustvaril z nekom, skupaj. Brez refleksije nekoga drugega, od zunaj, tudi sebe ne moreš nadgraditi in toliko izpopolniti, kolikor se to lahko zgodi v neki medosebni izmenjavi.
Danes vse presežke ustvarjajo odnosi. Talenta in ambicij je dovolj. Je ogromno. Odnos do sebe in potem naprej - pa je ta, ki te žene. Ta brezpogojna neusahlijva podpora, ki jo imaš eden do drugega. In razumevanje, ta mogočen prostor, za biti.
To, kar si, kakršen si.
To je po mojem to. Kar te - če že - lahko naredi in dela. Najuspešnejšega. Sploh.